Fiktivno prijavljanje razširjeno bolj, kot se zdi: vlada že pripravlja nov zakon

Primer osumljene družine iz Miklavža še zdaleč ni osamljen. V Sloveniji je na več kot 1.100 naslovih prijavljenih od dvajset do sto ali celo več oseb. To so uradni podatki iz državnega registra o prebivališčih.  A v resnici ni tako, saj so stanovalci fiktivno prijavljeni. To pomeni, da so lastniku stanovanja plačali, zato da jih je ta pod pretvezo, da živijo v tem stanovanju, prijavil. "Zaščasno prebivališče potrebujejo, da lahko opravaljajo posel v tujini. So pa praviloma zaposleni v naših podjetjih, ki so izvajalci ali podizvajalci projektov v tujini in jim je to, da imajo njihovi delavci začasno prebivališče v Sloveniji, na nek način konkurenčna prednost pri dobivanju poslov," razlaga Darko Simonič, višji državni tožilec. 

Nemalokrat pa se dogaja, da takšni prijavljeni po nekaj letih prijavijo stalno prebivališče, s čimer pridobijo tudi druge pravice, še posebej, če se jim pridružijo drugi člani družine, poudarja tožilec: "V nekaterih primerih je začasno prebivališče odskočna deska za pridobivanje stalnega prebivališča, ki pa omogoči pridobitev širših socialnih transferjev."  

Očitno je, da je tudi za stanodajalca fiktivna oddaja stanovanja donosen posel. Sredi lanskega leta sta zakonca iz Šentilja na sodišču priznala, da sta za 560 začasno prijavljenih stanovalcev zaslužila 60.000 evrov. Pred leti je neki Mariborčan na svojem naslovu prijavil celo 1800 ljudi, ob tem se upravičeno postavlja vprašanje, kako je to sploh mogoče. "Mi osebi ne moremo odreči pravice, da se prijavi na naslovu, kljub temu, da je tam že večje število prijav. Najbolj problematično je to, da se niso istočasno sprožali postopki ugotavljanja prebivališča oseb, ki so tam že prijavljene. Anomalija je sto ljudi prijavljenih na 100 kvadratih," pove Srečko Đurov, načelnik UE Maribor.

V tem zadnjem primeru so na občini že uvedli notranji nadzor, prav tako je minister za javno upravo Boštjan Koritnik odredil še inšpekcijskega. "Pozdravljamo še dodaten zunanji nadzor, ker verjamemo, da gre za tako velik nadzor, ki ga upravne enote same ne moremo rešiti," še dodaja gospod Đurov. 

Da bi tovrstne goljufije čimprej preprečili, bodo na vladi še do konca leta po hitrem postopku sprejeli nov zakon o prijavi prebivališča, ki bo tovrstne zlorabe onemogočil.