V klicnem centru je prava filmska akcija, telefoni zvonijo 12 ur kar naprej, dinamiko, vnemo, sodelovanje in odziv opiše Matičičeva, specialistka infektologinja na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana in profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Klicni center je vzpostavil Urad vlade za komuniciranje v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Infekcijsko kliniko UKC Ljubljana in ministrstvom za javno upravo. Od ponedeljka naprej na pogon študentov medicine višjih letnikov, 104 so se na pobudo Projekta imuno prostovoljno javili v hipu, trenutno se jih v klicnem centru izmenjuje 50, drugih 50 je v pripravljenosti.
Deluje 10 telefonov, zaradi ogromnega odziva se trudijo vzpostaviti še več telefonskih linij. "To je neverjetna dodana vrednost in prihodnost našega javnega zdravstva," opozori Matičičeva, ponosna na svoje študente, ki proaktivno odgovarjajo na vprašanja državljanov v več jezikih, jasno, razumljivo. Študenti medicine so pred tem namreč opravili usposabljanje z različnimi strokovnjaki, v pomoč pa jim je tudi model odgovorov s predvidenimi najpogostejšimi vprašanji, ki pa se dnevno spreminjajo.
Ne dajemo medicinskih nasvetov, niti kje kupiti najboljša "umetna pljuča"
Vsak dan je več klicev, v ponedeljek 432, včeraj že več kot 1000. Najpogostejša vprašanja z začetka tedna so bila o koronavirusu, o poteku bolezni, načinu zdravljenja. Profesorica Matičič pove, da so vprašanja res zelo raznolika, izpostavi eno izmed bolj nenavadnih: "Kje lahko kupim umetna pljuča in kateri proizvajalec je najboljši?" Ob tem jasno poudari, da ne dajejo medicinskih nasvetov, ampak vse ključne zdravstvene informacije za javnost. Niti niso usposobljeni za pravne nasvete, "to namreč ni namen klicnega centra".
Ljudje so bili še pred dnevi v hudi stiski, neozaveščeni, hkrati tudi neodgovorni, obnašali se niso niti samozaščitniško, pripoveduje, prav zato apel zdaj že nekdanjemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu in novemu Janezu Janši v javnem pismu infektologov Infekcijske klinike UKC Ljubljana.
Matičičeva vendarle ugotavlja, da so ljudje danes že veliko bolj ozaveščeni, vsebina vprašanj se spreminja, je tudi zelo pogojena z vladnimi odločitvami. "Takoj ko vlada sprejme kakšno od odredb, se začnejo vrstiti vprašanja, kot so zapiranje mej, zaprtje vrtcev in šol, vse več je vprašanj glede delovnopravne zakonodaje, nadomestila plač, izgube dohodkov, organizacije, kako poskrbeti za varstvo otroka, kako si organizirati službo."
Odgovarjajo s čim bolj natančnimi, konkretnimi informacijami, nenehno so v kontaktu s pristojnimi ljudmi, po vsaki novinarski konferenci obnovijo novosti, ki se študentom – svetovalcem ves čas prikazujejo tudi na zaslonu, "saj neažurne informacije v tako zahtevnem obdobju nimajo mesta". Ljudi usmerjajo na ustrezne institucije, jim svetujejo, kako ukrepati.
Po drugi strani, kar je pozitivno, pravi Matičičeva, pa vse več državljanov tudi pokliče v klicni center z opozorili, kje se ljudje ne obnašajo zaščitno in ne upoštevajo navodil, "denimo, da na avtobusu kašljajo v sopotnike. Če se le da, ukrepamo potem tudi v praksi", dodaja. Takšna ravnanja lahko torej razumemo kot vse večje zavedanje ljudi o resnosti hitrega širjenja okužb.
Klicni center prerasel osnovni namen ozaveščanja, zdaj je dodana vrednost za odločevalce
Klicni center, lokacija in svetovalci so anonimni, je dodana vrednost, poudari profesorica Matičič, saj vsa vprašanja skrbno beležijo, sproti pripravljajo vsebinske analize, kar daje konkretne usmeritve odločevalcem, "kje je treba še poglobiti znanje, kje bolj zagrabiti na terenu, kakšne informacije, ukrepe ljudje potrebujejo".
Center ima zato nacionalno vlogo, trdi profesorica Matičič, "saj je na nek način presejalna oblika pridobivanja informacij ljudi v resničnem življenju za vso državo".
Z ugotovitvami analize bodo javnost soočili po koncu epidemije.
KOMENTARJI (143)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.