Igor Pribac je zaradi omenjene odločitve ostal brez habilitacije in je posledično izgubil zaposlitev. Veljaven habilitacijski naziv je namreč pogoj za opravljanje dela na pedagoških delovnih mestih.
Kot navaja Dnevnik, je ključno vlogo v habilitacijskem postopku odigralo negativno mnenje Študentskega sveta Filozofske fakultete, ki se je naslanjal na anonimno anketo med študentkami in študenti, v kateri je 22 od 50 vprašanih pričalo o neprimernem ravnanju profesorja, verbalnem nadlegovanju in tudi neprimernih dotikih.
Senat fakultete pa je po navedbah časnika zavrnitev Pribčeve prošnje utemeljeval še z disciplinskim postopkom, ki ga je sprožila univerza po tistem, ko je januarja 2020 prejela dve anonimni izjavi o verbalnem spolnem nadlegovanju na ustnih izpitih. Pribac je že takrat za medije obtožbe zanikal.
Po presoji Upravnega sodišča je senat fakultete kršil pravice Pribca, ker ga ni predhodno seznanil z okoliščino, da bo pri odločitvi upoštevala disciplinski postopek, ter mu ni omogočila, da bi se predhodno izrekel o njem, piše Dnevnik.
Kot dodajajo, sodba razkriva tudi, da je senat univerze prikimal odločitvi fakultete, pri čemer pa se sploh ni ukvarjal z negativnim mnenjem študentskega sveta in z disciplinskim postopkom. Prošnjo Pribca je zavrnil z argumentom, da ni zbral dovolj točk za izvolitev v naziv, saj da je bil v vlogi navedeni strokovni članek objavljen prepozno. Medtem je Filozofska fakulteta predhodno izrecno prikimala Pribčevi znanstveni usposobljenosti in ocenila, da je bil članek objavljen pravočasno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.