Po predlogu izhodišč, ki naj bi bila dogovorjena med ministrstvoma za solidarno prihodnost in za finance in s katerimi so predstavniki obeh ministrstev danes seznanili člane pogajalske komisije ESS, naj bi sredstva za urejanje oz. izvajanje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji zagotavljali iz več virov, in sicer iz proračuna, socialnih prispevkov in nove dajatve na neto dohodke.
Iz proračuna naj bi zagotovili 190 milijonov, uvedli pa naj bi tudi nov prispevek za dolgotrajno oskrbo oziroma nove prispevne stopnje za delodajalce in delojemalce v višini enega odstotka. Za en odstotek naj bi bremenili tudi upokojence, ob čemer naj bi nov prispevek zanje poravnaval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako kot v primeru obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Na ministrstvih ob tem ocenjujejo, da bodo leta 2026, ko bo nov sistem dolgotrajne oskrbe polno uveljavljen, ob upoštevanju zadnjih napovedi Urada za makroekonomske napovedi in razvoj ter drugih predpostavk glede izdatkov, števila prejemnikov in administrativnih stroškov sistema, javni izdatki za dolgotrajno oskrbo znašali 770 milijonov evrov. Za prihodnji dve leti so izdatki zaradi postopnosti uveljavljanja pravic ocenjeni nižje, in sicer na 203 milijone evrov v letu 2024 in na 574 milijonov evrov v letu 2025.
Če po letu 2030 obstoječi viri iz naslova državnega proračuna in prispevkov ne bi zadoščali za pokrivanje izdatkov dolgotrajne oskrbe, pa snovalci zakona puščajo tudi odprto možnost morebitne uvedbe doplačila s strani zavarovanih oseb v prihodnosti.
Po informacijah STA je bil današnji sestanek pogajalske komisije ESS s predstavniki ministrstev predvsem seznanitvene narave, člani komisije pa naj bi se najkasneje v enem tednu sestali še enkrat. Do takrat naj bi imeli na mizi tudi predlog zakonskih določil oziroma členov o financiranju sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe.
Stališča članov pogajalske komisije do uvedbe novega prispevka za dolgotrajno oskrbo naj bi bila deljena. Sindikati njegovi uvedbi naj ne bi nasprotovali, si pa želijo, da bi bila osnova za uvedbo novega prispevka širša oziroma da bi zajemala tudi druge vire, ne le plače.
Skrbi jih tudi časovnica sprejemanja novega zakona. Predlog prenovljenega zakona o dolgotrajni oskrbi je bil v javni razpravi le nekaj dni, vlada pa si ga želi v zakonodajni postopek spraviti že pred poletjem. Po najbolj optimističnih napovedih bi ga lahko obravnavala že prihodnji teden.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.