"Izjemno vesel sem, da lahko povem, da je vlada danes sprejela strategijo razvoja trga kapitala, ki je od začetka mojega mandata med prioritetnimi nalogami finančnega ministrstva," je povedal Klemen Boštjančič. Strategija je sprejeta za obdobje 2023-2030.
Boštjančič meni tudi, da bo strategija Slovenijo končno prepeljala do stanja organiziranega trga. Tega pa vlagatelji prepoznajo kot eno od naložbenih priložnosti.
Izvedba strategije, ki temelji na treh stebrih, bo po ministrovih besedah tako pripomogla k prepoznavnosti slovenskega trga kapitala, kar lahko koristi gospodarstvu, predvsem malim in srednje velikim podjetjem, pa tudi prebivalstvu.
"Ukrepi iz strategije lahko spodbudijo razvoj obstoječih in zagon novih tehnoloških ter inovativnih malih in srednje velikih podjetij z visokim potencialom za hitro in vzdržno rast, na katerih bi lahko v prihodnosti temeljilo slovensko gospodarstvo," je dejal minister.
Z večjim poudarkom na finančnem izobraževanju pa lahko možnost vlaganja na kapitalskem trgu po njegovem prepričanju približajo tudi prebivalstvu. "Ob spodbujanju izdaj manj tveganih finančnih instrumentov tudi za ta segment vlagateljev, lahko za prebivalstvo omogočimo privlačno naložbeno okolje, za stroškovno učinkovito plemenitenje prihrankov," je dodal.
Strategija je bila oblikovana v sklopu treh glavnih stebrov. Najprej sta to digitalizacija in večanje vključenosti malih in srednje velikih podjetij na trg kapitala, nato oblikovanje dodatne ponudbe na trgu kapitala v obliki obveznic ter spodbujanje finančnega izobraževanja. Minister je ob tem zagotovil, da imajo že pripravljene tudi izvedbene načrte, s katerimi bodo poskrbeli, da napisano ne ostane le na papirju, ampak da se v prihodnjih letih prenese v prakso.
Boštjančič je na novinarsko vprašanje glede izdaje državnih obveznic za državljane, kot jih je pred kratkim izdala Hrvaška, odgovoril, da imajo na ministrstvu vse pripravljeno za izdajo tudi tovrstnih obveznic. "Na Hrvaškem je bila izdaja za dve leti, mi zasledujemo cilj izdaje nekoliko bolj dolgoročnih obveznic. To je vsekakor eden od ukrepov, ki jih bomo v prihodnosti izvedli, morda še v letošnjem letu," je napovedal. Odločitve, ali bodo izdane letos ali prihodnje leto, na ministrstvu po njegovih besedah še niso sprejeli.
Vlada se je danes seznanila tudi z Umarjevo spomladansko gospodarsko napovedjo, po kateri naj bi Slovenija letos zabeležila 1,8-odstotno gospodarsko rast, torej boljšo, kot je bila predvidena lansko jesen.
"Pozitivno je, da je zadnja napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) spodbudnejša od jesenske. Govorimo o 1,8-odstotni namesto o 1,4-odstotni gospodarski rasti v letošnjem letu," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Boštjančič, ob tem pa opozoril, da kljub temu tveganja ostajajo.
Spomnil je, da se tudi za evropsko gospodarstvo najhujši scenariji očitno ne bodo uresničili. Gospodarski obeti so namreč sodeč po zadnji napovedi Evropske komisije boljši kot jeseni lani, EU bo letos beležila boljšo rast. Tudi Nemčija, ki je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, naj bi se po napovedih komisije izognila recesiji.
Po ministrovih besedah je spodbudna tudi napoved letošnje inflacije. Ta se bo po napovedih Umarja postopno umirila, a bo v prvih mesecih še visoka. Višje cene storitev in hrane bodo letos še pomembno vplivale na visoko inflacijo, dobra novica pa je, pravi Boštjančič, da bo vpliv cen energentov manjši kot preteklo leto.
KOMENTARJI (269)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.