Kot v svojem fiskalnem poročilu o prihodnjih članicah EU ugotavlja komisija, je bil zdrs pri fiskalni disciplini Slovenije predvsem posledica nižje gospodarske rasti in višje inflacije. Ker pa je primanjkljaj še razmeroma skromen, je prispeval k manjšemu povišanju javnega dolga, ki je s 27,5 odstotka BDP v letu 2001 lani zrasel na 28,3 odstotka, vendar pa naj bi se v letošnjem letu država vrnila na pot uravnotežanja proračuna in zabeležila primanjkljaj v višini 1,4 odstotka BDP.
Gre za metodologijo, na podlagi katere se izvaja fiskalni nadzor v EU, na njeno polno spoštovanje pa mora biti deset pristopnic dobro pripravljenih do vstopa v povezavo 1. maja prihodnje leto.
Pri sporočanju fiskalnih podatkov sicer država od lanske notifikacije primanjkljaja ni bistveno napredovala, je pa nadaljevala s konsolidacijo, prilagajanjem v metodologiji in revizijo prejšnjih podatkov. Zato nekateri problemi ostajajo, navaja komisija: čeprav podatki nasplošno ustrezajo zahtevam Eurostata, ima država težave s klasifikacijo DARS, SDC in pokojninskih skladov, nujen pa je tudi razvoj finančnih računov, je zapisano v poročilu.
