Mramor: Sprejetje fiskalnega pravila korak k zdravim javnim financam

DZ je sprejel predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki določa, da srednjeročno in dolgoročno porabimo toliko, kolikor zberemo z javnimi dajatvami. Zanj je glasovalo 62 poslancev, podprli pa so ga poslanci SMC, DeSUS, NSi, ZaAB, nepovezani poslanec, poslanca narodnih skupnosti in pet od šestih poslancev SD. Da bo proti, je napovedal poslanec SD Janko Veber ter poslanci ZL, da zakona ne bodo podprli, so napovedali v SDS.

Dve leti čakali s sprejetjem zakona

Slovenija z uveljavitvijo zakona precej zamuja, saj je usklajevanje tako kot pri spremembi ustave potekalo dolgo.

DZ je maja 2013 potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki bo Sloveniji omogočilo, da v normalnih ekonomskih časih za tekočo porabo ne ustvarja dodatnega javnega dolga. Slovenija se je k temu zavezala z evropsko medvladno pogodbo o fiskalnem paktu, podrobnosti pravila pa je bilo treba po vnosu v ustavo opredeliti z izvedbenim zakonom.

Vlada je zadostno dvotretjinsko podporo predlogu zakona iskala praktično do zadnjega trenutka. Potem ko si jo je zagotovila pri opozicijski NSi in poslancih narodnih skupnosti, je potrebovala vsaj še del glasov ZaAB. Najmanjša poslanska skupina je v četrtek sporočila, da bo predlog zakona podprla.

Premier Miro Cerar je ocenil, da se s tem zakonom vzpostavlja okvir za vzdržno vodenje javnih financ. Že pred glasovanjem pa je poudaril, da bo imel sprejem zakona pomembne finančne, ekonomske in širše politične posledice za Slovenijo. Podobno je tudi Mramor že večkrat poudaril, da je uveljavitev izvedbenega zakona eden od nujnih ukrepov, ki jih mora v prihodnje izvesti Slovenija, še posebej v luči zaostrovanja na trgih, ki ga je povzročila grška kriza.

Poslanci so obravnavali tudi predlog novele zakona o gospodarskih družbah, s katero zaostrujejo pogoje za ustanovitev družbe oz. pridobitev statusa družbenika ter otežujejo veriženje podjetij z namenom nepoštenih poslovnih praks. Na dnevnem redu pa so imeli tudi predlog zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, ki je aktualen za projekte, kot je Teš 6.

Mramor: Sprejetje fiskalnega zakona velik korak k zdravim javnim financam

Finančni minister Dušan Mramor je po sprejetju izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu priznal, da to res ni bilo lahko, pač pa je bil vložen izjemen napor vseh, da so prišli do kakovostnega zakona. To je zelo velik korak k zdravim javnim financam, ki ne bodo obremenjevale prihodnjih generacij z neustreznim obnašanjem sedanjih, je ocenil.

To po Mramorjevih besedah pomeni, da bodo javne finance omogočile perspektivo za mlade in na drugi strani socialno varnost na dolgi rok za nas vse.

Mramor je zelo vesel, kot je dejal v izjavi novinarjem po seji DZ, da se je sprejetje zakona zgodilo ravno zdaj, ker v ponedeljek začnejo razpravo na evroskupini in v torek na svetu finančnih ministrov EU o tem, kako izpolnjujemo svoje zaveze glede skupnega delovanja EU. "V luči Grčije je sedaj ključno, da se pokaže, da je EU trdna in vsi spoštujemo pravila, posebno o fiskalni vzdržnosti," je pojasnil minister.

Ker smo bili po njegovih besedah do zdaj država, ki edina še ni prenesla teh direktiv in fiskalnega pakta v svoj pravni red, bo zdaj lahko "mirnega srca odšel na sejo in povedal, da smo mi tudi to naredili".

Opozorila glede tega so bila, kot pravi, tako resna, da so se pred evropskim sodiščem začeli postopki zaradi neprenosa teh direktiv, v prihodnjih fazah bi lahko pričakovali tudi kazni, ki bi lahko bile zelo velike.

"Seveda se nisem dobro počutil, ker ne želim biti nekaj posebnega, nekdo, ki ni naredil tistega, kar bi morali narediti v skladu s pravnim redom EU," je priznal Mramor.

Pojasnil je tudi, kako bo fiskalno pravilo delovalo v praksi. Tako rebalans proračuna za letošnje leto kot tudi pripravljen okvir proračuna za 2016 in 2017, pa tudi za proračunski leti 2018 in 2019, so v skladu s tistim osnutkom fiskalnega pravila, ki je bilo že sprejeto na decembrski seji vlade, je povedal.

"Sledimo fiskalnemu pravilu," je dejal in zatrdil, da izdatkov ne bo treba toliko zmanjšati, saj "imamo gospodarsko rast in ta povečuje prihodke". Omenil je tudi nekatere ugodne vplive financiranja s strani EU za letošnji proračun in za prihodnje leto.