Obvezna božičnica je ukrep, ki je slovenski proračun na bruseljskih mizah pahnil v rdeče številke. Očitki na račun vladnega načrtovanja se vrstijo tako z desnega kot levega političnega pola.
"Pričakujemo, da bo v kratkem vlada sprejela konkretne ukrepe v tej smeri, da bi bil proračun za leto 2026 skladen z evropskimi fiskalnimi pravili," pravi Jožef Horvat iz NSi.
"Troši se res zelo veliko in upoštevajoč naslednje leto, ko se gospodarstvo še dodatno ohlaja, zmanjkuje potem prostora za servisiranje vseh obveznosti, ki so že prevzete," meni Vladimir Prebilič, evropski poslanec in predsednik stranke Prerod.
Gre zgolj za opozorilo, da tveganje obstaja, pa miri premier Robert Golob.
"Mi ocenjujemo, da je to tveganje minimalno, vsi rezultati kažejo na to. Slovenija je bila v tem mandatu vedno znotraj vseh fiskalnih pravil za razliko od sosednjih držav, ki so bolj razvite, in ki so jih vmes kršile, Slovenija pa nikoli. Naš javni dolg se zmanjšuje, jaz sem prepričan, da se bo tudi v letu 2026 tako godilo," je dejal Golob.
"To je vsekakor opomin, ki mora Slovenijo skrbeti," pa ocenjuje vodja Fiskalnega sveta Davorin Kračun. Ta vlado opozarja na njeno porabo in še enkrat poziva, naj se vzdrži dodatnih predvolilnih obljub, ki bi udarile po državni malhi.
"Vsak predvolilni bonbonček prispeva kakšen delček odstotka k temu, da je poraba višja od načrtovane in da je trend v smeri, ki našo javnofinančno stabilnost lahko na daljši rok ogrozi," dodaja Kračun.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec pa v odzivu na opozorilo Evropske komisije odgovarja: "Je še čas izvesti tudi, kar priporoča fiskalni svet: preglede izdatkov, da vidimo, na katerem delu javne porabe so morebitne anomalije."
"Tak pregled je politično delikatna zadeva in ne verjamem, da ga je mogoče opraviti nekaj mesecev pred volitvami," pa meni Kračun.
Odstopanje, ki ga je izmerila Evropska komisija, znaša 0,2 odstotka BDP, po pravilih EU pa je zgornja meja primanjkljaja 0,6 odstotka, zato dodatno ukrepanje proti Sloveniji neuradno ni predvideno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.