Pri Sekciji za fitnes, rekreacijo in regeneracijo (SFRR) na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da je bila športno-rekreativna dejavnost zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa z vmesnimi presledki zaprta skupno kar šest mesecev. Ocenjujejo, da je panoga v letu 2020 zabeležila približno 75-odstotni padec prihodkov.
"Ob tem naj opomnimo, da je država storila bore malo, da bi panogi pomagala, ali pa je spregledala pomen panoge," so bili kritični pri SFRR. Spomnili so na obljubo državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Simona Zajca, ki je Marku Geršaku, predsedniku SFRR, "v oddaji Tarča že 26. novembra 2020 na RTV Slovenija zagotovil, da bodo v prihodnje v pakete ukrepov vključili tudi pomoč za primere naše panoge". Kot so razložili, gre za specifično situacijo, saj imajo resda manj zaposlenih, so pa kvadrature prostorov velike, posledično so visoki tudi fiksni stroški. Toda od zagotovila se "do danes ni zgodilo nič".
Posledice epidemije se že kažejo na psihofizičnem zdravju otrok in odraslih
"Ob ponovnem odprtju smo seveda zadovoljni s sprostitvijo individualnih in skupinskih vodenih vadb. Čeprav v tem trenutku zaradi omejitve na 10 oseb niso rentabilne, smo veseli, da lahko ljudem spet omogočimo nadzorovano rekreacijo. Naši člani poročajo, da so se navade ljudi glede rekreacija spremenile – so brez motivacije, povečal se je delež telesne maščobe. Veliko dela nas čaka," je povedal Geršak.
Fitnes panoga je v Sloveniji v letu 2019 omogočala rekreacijo, športno udejstvovanje in zdrav način življenja približno 100.000 uporabnikom. "Ljudje s takšnim načinom življenja poskrbijo za močnejši imunski sistem, večjo storilnost in manjše obremenjevanje zdravstvenega sistema." Opozarjajo, da si mnogi z vadbo v fitnesu lajšajo bolečine v hrbtenici, izboljšujejo psihofizično stanje, skrbijo za svojo vitalnost in si tudi po poškodbah povrnejo zmožnost gibanja.
"Oblike fitnes vadbe se ne morejo primerjati s sprehodom ali z nestrokovno usmerjenimi oblikami gibanja v naravi. Izredno pomembno je torej, da se organizirane športne aktivnosti v prihodnje ne omejujejo več – seveda ob upoštevanju vseh priporočil za preprečevanje širjenja okužb."
Da je epidemija covida-19 že pustila negativne posledice na gibalnih sposobnostih otrok, so v svoji raziskavi dokazali na Fakulteti za šport, kjer fizično stanje otrok spremljajo že od leta 1987. Izsledki so pokazali, da so v času epidemije zabeležili največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok in največjo porast debelosti otrok v zadnjih 34 letih.
"Seveda pa imajo vsa ta dejstva veliko korelacijo z dolgoročno obremenitvijo zdravstvenega sistema in tudi manjšo produktivnostjo aktivnega prebivalstva, kar še dodatno slabi slovenski proračun," so še dodali pri SFRR.
KOMENTARJI (212)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.