Fizioterapija se ne bi smela začeti šele po bolezni

Po podatkih Svetovne organizacije za fizioterapijo bo možgansko kap v življenju doživel vsak četrti človek, 30 minut zmerne telesne dejavnosti petkrat tedensko pa lahko tveganje za možgansko kap zmanjša za 25 odstotkov.

Razsežnost problema kažejo tudi podatki za Slovenijo, ki jih je ob svetovnem dnevu fizioterapije predstavil predstojnik študijskega programa zdravstvene vede na Univerzi Alma Mater Europaea in predsednik Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije Tine Kovačič. Ti kažejo, da je leta 2024 zaradi bolezni srca in žilja umrlo 7711 ljudi oziroma 36 odstotkov vseh umrlih, zaradi bolezni obtočil pa je bilo zabeleženih 36.118 hospitalizacij. Samo zaradi možgansko-žilnih bolezni je bilo hospitaliziranih 5274 ljudi, umrlo jih je 1875.

Fizioterapijo javnost pogosto najprej povezuje z rehabilitacijo po poškodbi, operaciji ali bolezni, toda njena vloga se začne že prej. "Gibanje je eno najmočnejših orodij za ohranjanje zdravja in ukrepati moramo, še preden zbolimo. Fizioterapija zato danes ni več le rehabilitacija po bolezni ali poškodbi, ampak pomemben del preventive, zdravega staranja in ohranjanja samostojnosti," poudarja Kovačič.

Po besedah podpredsednika združenja in vodje fizioterapevtov v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča Janeza Špoljarja lahko akutne težave postanejo kronične, če pacienti s fizioterapijo ne začnejo pravočasno. "Zmanjšata se gibljivost in mišična zmogljivost, hkrati pa se podaljšata zdravljenje in bolniška odsotnost. Po poškodbah in operacijah lahko zamudimo obdobje, ko bi bila rehabilitacija najučinkovitejša. Čakanje lahko pomeni kronično bolečino, izgubo funkcije, dolgotrajno bolniško odsotnost in večjo odvisnost od pomoči drugih," je še dejal.

"Hkrati se stroka hitro spreminja: obravnava postaja vse bolj personalizirana, vse pomembnejše je objektivno spremljanje rezultatov, v fizioterapijo pa vstopajo tudi umetna inteligenca, nosljive naprave, senzorji gibanja, robotika in telerehabilitacija. Zato se mora skupaj z znanostjo razvijati tudi izobraževanje," pa dodaja Kovačič.

Slovenija ima po podatkih, ki jih je predstavil Kovačič, približno 72 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, povprečje Evropske unije pa znaša 149. Potreba po novih, visoko usposobljenih fizioterapevtih je zato tesno povezana tudi z vprašanjem dostopnosti do fizioterapevtske obravnave.

Vloga fizioterapije pri možganski kapi sega od preventive do rehabilitacije. "Po možganski kapi je zgodnji začetek rehabilitacije eden ključnih dejavnikov okrevanja, saj je potencial za nevrološko in funkcionalno okrevanje največji prav v prvih tednih in mesecih," pravi Matej Koprivnik z Inštituta za rehabilitacijo na kliniki za nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.

Težava po njegovih besedah nastane, kadar se rehabilitacija po odpustu iz bolnišnice prekine ali nadaljuje prepozno, saj so posledice lahko počasnejše okrevanje, večja odvisnost pri vsakodnevnih dejavnostih in večja obremenitev svojcev. "Cilj rehabilitacije namreč ni le izboljšati gibanje, ampak človeku omogočiti, da ponovno doseže najvišjo možno stopnjo samostojnosti in kakovosti življenja. Uspešna rehabilitacija se na koncu ne meri le z rezultatom na testu mišične moči ali hoje, ampak s tem, ali se pridobljene sposobnosti prenesejo v konkretno življenje posameznika," je povedal na novinarski konferenci v ponedeljek.

Spremenjene zdravstvene potrebe prebivalstva po navedbah Univerze Alma Mater Europaea spreminjajo tudi vlogo fizioterapevta. Njegovo delo ni več omejeno na odpravljanje posledic bolezni in poškodb, temveč vse bolj vključuje preventivo, spodbujanje gibanja ter pomoč ljudem pri ohranjanju telesne zmogljivosti in samostojnosti.

Da mora fizioterapija postati bolj prepoznana kot pomemben del primarnega zdravstvenega varstva in javnega zdravja, zato bo kmalu podprta s sistemom licenc, pa so ob svetovnem dnevu fizioterapije povedali v URI Soča. To bo po njihovih navedbah pomemben mehanizem zagotavljanja strokovne odgovornosti, preglednosti, varnosti in kakovosti storitev.

Kot je napovedal Kovačič, bodo v kratkem lahko začeli izdajo licenc fizioterapevtom in tako prebivalcem Slovenije zagotovili, da bodo deležni varne in strokovne obravnave.

Združenje je namreč pridobilo sedemletno javno pooblastilo ministrstva za zdravje, ki obsega vodenje registra izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti, izdajanje, podaljševanje in odvzem licenc, izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem ter pripravo področnih pravilnikov v soglasju z ministrom za zdravje, so zapisali v sporočilu po novinarski konferenci v URI Soča.

"To je pomemben sistemski mejnik, saj Slovenija po dolgih letih ponovno vzpostavlja celovit regulativni okvir za naš poklic. Združenje je pripravilo predloga pravilnikov o registru in licencah ter o strokovnem nadzoru, vendar bomo izvajanje lahko začeli šele po dokončanju postopkov na ministrstvu, pridobitvi soglasja ministra, objavi pravilnikov in vzpostavitvi vseh potrebnih evidenc, kar se bo predvidoma zgodilo še letos," je dejal Kovačič.

Ob današnjem svetovnem dnevu fizioterapevti po vsem svetu letos osvetljujejo problematiko preprečitev bolezni srca in ožilja z več gibanja, saj te bolezni ostajajo vodilni vzrok smrti na svetu in bi bilo marsikatero mogoče preprečiti z obvladovanjem dejavnikov tveganja, kjer imajo fizioterapevti pomembno vlogo.

Po podatkih Svetovnega združenja fizioterapevtov zaradi teh bolezni letno umre 20,5 milijona ljudi, kar predstavlja 30 odstotkov vseh smrti, pri čemer je kar 85 odstotkov teh posledica srčnega infarkta ali možganske kapi. Tudi v Sloveniji so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti. V letu 2024 so bile vzrok za 7711 smrti, kar predstavlja dobro tretjino vseh smrti, pri ženskah celo 42 odstotkov.

V Sloveniji vsak dan v povprečju zaradi bolezni obtočil umre 21 oseb, ena oseba tudi pred 65. letom starosti, vsak dan pa je v povprečju hospitaliziranih 99 oseb. Bolniško odsotnih je dnevno v povprečju 2184 ljudi, ki so nezmožni za delo povprečno 56 dni. Možgansko-žilne bolezni so bile v letu 2024 vzrok smrti pri 1875 ljudeh, hospitaliziranih je bilo 5274 ljudi.

Fizioterapevti pri obvladovanju tovrstnih boleznih predvsem pomagajo prepoznati glavne dejavnike tveganja posameznika in svetujejo pacientom, zato je pomembno, da so sistematično vključeni v preventivne programe, so še poudarili.

Ob današnjem svetovnem dnevu fizioterapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana poudarjajo, da je fizioterapija pomemben del celostne obravnave tudi bolnikov z rakom. Obravnava se lahko začne že ob pojavu bolezni oziroma začetku zdravljenja in bolnika spremlja med aktivnim zdravljenjem, po operativnih posegih in drugih oblikah zdravljenja, so sporočili.

Bolniki z rakom se lahko v različnih obdobjih bolezni in zdravljenja srečujejo z zmanjšano mišično močjo in vzdržljivostjo, utrujenostjo, bolečino, omejeno gibljivostjo, posledicami operativnega zdravljenja in splošnim upadom telesnih zmogljivosti, so zapisali v sporočilu za javnost.

Fizioterapevt kot član multidisciplinarnega rehabilitacijskega tima oceni stanje posameznega bolnika ter glede na njegove potrebe, zmogljivosti in potek zdravljenja pripravi in sproti prilagaja program fizioterapevtske obravnave. Pomemben del obravnave sta tudi spodbujanje k varni telesni dejavnosti in podpora bolniku pri ohranjanju čim večje samostojnosti v vsakdanjem življenju.

Ustrezno prilagojena telesna aktivnost in fizioterapevtska obravnava pomagata ohranjati mišično moč in vzdržljivost ter izboljševati gibljivost, prispevata pa lahko tudi k zmanjševanju utrujenosti in bolečine. Eden od pomembnih ciljev je preprečevanje oziroma zmanjševanje funkcionalnega upada, da lahko bolnik med zdravljenjem in po njem čim bolje opravlja vsakodnevne aktivnosti in ohranja kakovost življenja, so zapisali.

Po besedah vodje oddelka za fizikalno in rehabilitacijsko medicino na onkološkem inštitutu Nataše Puzić Ravnjak so v zadnjih petih letih na oddelku okrepili tim fizioterapevtov in izobrazili prvo respiratorno fizioterapevtko. "Fizioterapija lahko v okviru celostne rehabilitacijske obravnave bolnikom pomaga ohranjati ali izboljševati kakovost življenja v vseh fazah zdravljenja raka, že od postavitve diagnoze," so navedli njene besede.

Na onkološkem inštitutu je trenutno zaposlenih enajst fizioterapevtov in en respiratorni fizioterapevt. Delujejo na vseh bolnišničnih oddelkih in v ambulantni fizioterapiji.

Opozorili so, da ob povečevanju števila obravnavanih bolnikov in širjenju področij strokovnega delovanja eden od izzivov ostajajo prostorske možnosti. Na onkološkem inštitutu majo le en namenski prostor za ambulantno fizioterapijo, ki sočasno služi tudi za delo ambulante za limfedem. "Ustrezni prostorski pogoji so pomembni za nadaljnji razvoj fizioterapije in rehabilitacije ter bi omogočili tudi širše možnosti izvajanja specialnih individualnih fizioterapevtskih obravnav in skupinskih oblik vadbe za onkološke bolnike," so še poudarili.