Fizioterapija se ne bi smela začeti šele po bolezni

Po podatkih Svetovne organizacije za fizioterapijo bo možgansko kap v življenju doživel vsak četrti človek, 30 minut zmerne telesne dejavnosti petkrat tedensko pa lahko tveganje za možgansko kap zmanjša za 25 odstotkov.

Razsežnost problema kažejo tudi podatki za Slovenijo, ki jih je ob svetovnem dnevu fizioterapije predstavil predstojnik študijskega programa zdravstvene vede na Univerzi Alma Mater Europaea in predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije Tine Kovačič. Ti kažejo, da je leta 2024 zaradi bolezni srca in žilja umrlo 7711 ljudi oziroma 36 odstotkov vseh umrlih, zaradi bolezni obtočil pa je bilo zabeleženih 36.118 hospitalizacij. Samo zaradi možgansko-žilnih bolezni je bilo hospitaliziranih 5274 ljudi, umrlo jih je 1875.

Fizioterapijo javnost pogosto najprej povezuje z rehabilitacijo po poškodbi, operaciji ali bolezni, toda njena vloga se začne že prej. "Gibanje je eno najmočnejših orodij za ohranjanje zdravja in ukrepati moramo, še preden zbolimo. Fizioterapija zato danes ni več le rehabilitacija po bolezni ali poškodbi, ampak pomemben del preventive, zdravega staranja in ohranjanja samostojnosti," poudarja Kovačič.

"Hkrati se stroka hitro spreminja: obravnava postaja vse bolj personalizirana, vse pomembnejše je objektivno spremljanje rezultatov, v fizioterapijo pa vstopajo tudi umetna inteligenca, nosljive naprave, senzorji gibanja, robotika in telerehabilitacija. Zato se mora skupaj z znanostjo razvijati tudi izobraževanje," dodaja.

Slovenija ima po podatkih, ki jih je predstavil Kovačič, približno 72 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, povprečje Evropske unije pa znaša 149. Potreba po novih, visoko usposobljenih fizioterapevtih je zato tesno povezana tudi z vprašanjem dostopnosti do fizioterapevtske obravnave.

Vloga fizioterapije pri možganski kapi sega od preventive do rehabilitacije. "Po možganski kapi je zgodnji začetek rehabilitacije eden ključnih dejavnikov okrevanja, saj je potencial za nevrološko in funkcionalno okrevanje največji prav v prvih tednih in mesecih," pravi Matej Koprivnik z Inštituta za rehabilitacijo na kliniki za nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.

Težava po njegovih besedah nastane, kadar se rehabilitacija po odpustu iz bolnišnice prekine ali nadaljuje prepozno, saj so posledice lahko počasnejše okrevanje, večja odvisnost pri vsakodnevnih dejavnostih in večja obremenitev svojcev. "Cilj rehabilitacije namreč ni le izboljšati gibanje, ampak človeku omogočiti, da ponovno doseže najvišjo možno stopnjo samostojnosti in kakovosti življenja. Uspešna rehabilitacija se na koncu ne meri le z rezultatom na testu mišične moči ali hoje, ampak s tem, ali se pridobljene sposobnosti prenesejo v konkretno življenje posameznika," je povedal na novinarski konferenci v ponedeljek.

Spremenjene zdravstvene potrebe prebivalstva po navedbah Univerze Alma Mater Europaea spreminjajo tudi vlogo fizioterapevta. Njegovo delo ni več omejeno na odpravljanje posledic bolezni in poškodb, temveč vse bolj vključuje preventivo, spodbujanje gibanja ter pomoč ljudem pri ohranjanju telesne zmogljivosti in samostojnosti.