Florjančič: Demokracija je enako ranljiva, kot je ranljiva neodvisnost sodstva

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je ob tem opozoril na "čeri", ki ogrožajo neodvisnost sodstva. Te so tako v sodstvu samem kot zunaj njega, je dejal Florjančič in dodal, da je z vidika sodstva v tem pogledu pomembna in odločilna vloga vsakega posameznega sodnika in vseh sodnikov skupaj, delujočih znotraj institucionalnega okvira sodstva.

Poudaril je, da je demokracija enako ranljiva, kot je ranljiva neodvisnost sodstva, in da je njuna usoda neizogibno povezana. Zato sta nujna sodelovanje in prizadevanje vseh državnih institucij za krepitev pravne države ter za iskanje in utrjevanje skupnega imenovalca pri njenem pojmovanju.

Po Florjančičevih besedah je sodna oblast nedvomno pomemben vir družbene moči in ima tudi edinstveno pristojnost pravnega nadzorovanja drugih dveh vej oblasti, kar ne velja v obratni smeri, v odnosu do sodstva. Kot je dejal, je to tudi razlog, zakaj se bodo vedno znova pojavljali interesi, da bi se ta moč sodstva obvladala ali zmanjšala na minimum.

Če gre pri teh poskusih za očitno kršenje ustavno določenih razmerij med vejami oblasti, se jim je, tako Florjančič, mogoče tudi lažje in transparentno zoperstaviti. Kot primer je izpostavil ustanavljanja preiskovalne komisije DZ, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost, tudi sodnikov, za odločanje v konkretnih sodnih postopkih.

A po njegovem mnenju sodstvu morda preti celo večja nevarnost, ko gre za prikrito, težje prepoznavno delovanje, ki slabi sodstvo, na primer s politiko plačnega sistema za sodnike ali z ukrepi na področju proračunske porabe. Pri tem je izpostavil, da so plače slovenskih sodnikov v resnici zamrznjene več kot desetletje, to pa je privedlo do plačnih nesorazmerij med nosilci treh vej oblasti. Skrb pa vzbuja tudi dejstvo, da so se sredstva za sodstvo za letos občutno zmanjšala.

Kot možne je Florjančič omenil še poskuse slabitve sodne veje oblasti tudi z ustvarjanjem delitev v sodstvu samem – to so "delitve, ki so spodbujene s širjenjem vpliva takih in drugačnih interesnih povezav v sodstvo  in ki nimajo podlage v ustavno opredeljeni vlogi sodstva in sodnikov".

Pahor: Zaupanje v sodstvo in pravno državo je temelj pravičnosti

Predsednik republike Borut Pahor je v svojem nagovoru izpostavil pomen neodvisnega, nepristranskega in strokovnega sodstva, ki je temeljni pogoj za svobodno življenje in izražanje ljudi, za uspešnost družbe in države. Po njegovih besedah si je težko zamisliti uspešno državo zadovoljnih ljudi, v kateri ti ne bi zaupali pravu, v kateri ne bi verjeli, da pravo varuje naša življenja in delo ter da nad spoštovanjem in uporabo prava bdijo pravična, s pravnim znanjem in človeško modrostjo opremljena neodvisna in nepristranska sodišča.

Zaupanje v sodstvo in pravno državo je temelj pravičnosti, nezaupanje vanj pa skrajno nevarno, je še opozoril. V svojem govoru je pozval tudi k izvrševanju in spoštovanju pravnomočnih sodnih odločb. "Naloga vseh nas je, da varujemo to neodvisnost sodstva in s tem tudi njegov ugled in zaupanje v javnosti," je poudaril.

Kot je še izpostavil, je danes za slovensko in evropsko skupnost zahteven čas, saj se ob rusko-ukrajinski krizi ruši mednarodni red, utemeljen na mednarodnem pravu, bistvo katerega so med drugim spoštovanje suverenosti države, prepoved zločina agresije in obveza mirnega reševanja sporov med državami.

Florjančič je sicer uvodoma izpostavil, da so se slovenska sodišča tudi leta 2021 hitro in uspešno prilagodila spremenjenim razmeram delovanja zaradi covida-19. To se je odrazilo tudi v pozitivnih rezultatih dela sodišč, ki so bila nad pričakovanji, je poudaril.

"Leta 2020 se je število nerešenih primerov na slovenskih sodiščih povečalo nad pet odstotkov, leta 2021 pa se je trend že obrnil. Sodišča so namreč rešila več zadev, kot so jih prejela, in tako ob koncu leta ponovno zmanjšala število nerešenih zadev," je med drugim poudaril Florjančič.