Poleg tega, da morajo prednostno zaščititi najranljivejše skupine prebivalstva, morajo ukrepi, ki vodijo do zmanjševanja rabe energije, še posebej pa rabe fosilnih goriv, dobiti prednost. Predstavniki organizacij CIPRA, Focus, Greenpeace Slovenija in Zveze potrošnikov Slovenije so predstavili konkretne rešitve. Opozarjajo, da se bo število socialno ogroženih, ki se odločajo med hlajenjem ali gretjem stanovanja in nakupom hrane, povečevalo. Zaradi špekulacije denimo se draži tudi lesna biomasa, v zadnjem letu tudi do 50 odstotkov, kar ne more biti povezano z vojno v Ukrajini, saj je Slovenija med najbolj gozdnatimi državami na svetu.
Od vlade, ki jo vodi Robert Golob, pričakujejo učinkovito in odločno ukrepanje. Vsak subvencijski ukrep, ki zagotavlja cenovno dostopnost (fosilnih) goriv in električne energije kot odziv na krizo, mora biti časovno omejen in transparenten, politične odločitve pa ne smejo voditi do finančnega okoriščanja fosilne industrije in energetsko intenzivne industrije na plečih državljanov in javnega denarja.
Energetska draginja
Časi, v katerih živimo, so časi kriz. Če pogledamo zadnjih 10 let, se zdi, da prehajamo iz krize v krizo, ki jih skušamo reševati z nekimi hitrimi pavšalnimi ukrepi, ki pa samo še poglabljajo družbene neenakosti ter nikakor ne naslavljajo podnebne krize, pravijo, zato so pripravili nabor ukrepov, ki morajo biti socialno pravični in ciljno usmerjeni – prednostno morajo zaščititi najranljivejše skupine prebivalstva, ki vodijo k zmanjševanju rabe energije, še posebej pa rabe fosilnih goriv, ki ne smejo voditi do finančnega okoriščanja fosilne industrije in energetsko intenzivne industrije na plečih državljanov in javnega denarja. Vsak predlog finančne pomoči gospodarstvu mora biti časovno omejen in zvezan z izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije (URE) ter zniževanjem emisij toplogrednih plinov (TGP) za tiste, ki bi bili te pomoči deležni. Obenem naj se onemogoči prejemanje dvojne pomoči, kar pomeni, da ob novih subvencijah ali drugi vrsti pomoči prejemnik te pomoči ne more prejemati okolju škodljivih subvencij. Kratkoročne ukrepe naj pospremijo dolgoročnejši strukturni ukrepi v podporo pospešeni energetski tranziciji iz fosilnih virov energije na sistem, temelječ na URE in obnovljivih virih energije (OVE), ki dolgoročno krepi tudi družbeno odpornost na cenovne šoke.
Ob tem predlagajo znižanje DDV in drugih davkov, popustov pri računih, odlogov plačil, obročnega plačevanja, moratorijev na odklop zaradi neplačevanja, omejevanja in regulacije cen, cenovnih kapic in zamrzovanja cen, različnih oblik bonusov ali sredstev za ranljiva gospodinjstva, razširitve socialnih podpornih shem in povračil ter odbitkov prihodkov za podjetja. Energetska podjetja bi morali povezati s centri za socialno delo, krog upravičencev do pomoči, ki trenutno še ne dosegajo cenzusa, pa naj se razširi.
Število nepotrebnih voženj se mora znižati
Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi 21 odstotkov prihodkov za mobilnost in 14 odstotkov za hrano. Večino potovanj, ki so krajša od 2 kilometrov, v Sloveniji opravimo z avtomobilom. To so poti, ki jih sicer lahko opravimo s kolesom ali peš. Zato je potrebno zagotoviti primerno infrastrukturo, posameznike in občine podpreti pri nakupu vozil (tovorna kolesa, kolesa, e-kolesa, prikolice) in jih neprekinjeno osveščati o alternativnih možnostih premikanja. Rast cen pogonskih goriv je priložnost, pravijo, da Slovenija pospeši razvoj in vlaganja v prometni sistem, ki temelji na trajnostnih oblikah premikanja (hoja, kolesarjenje, javni potniški promet), in sistematično pristopi k ukrepom, s katerimi zmanjšamo število potrebnih poti, ki jih posameznik opravi vsak dan.
Izpostavili so 5 ključnih ukrepov, ki so administrativno ter finančno manj zahtevni in jih je potrebno izpeljati nemudoma:
– Vsesplošna pocenitev tarifnih vozovnic v celostnem sistemu javnega potniškega prometa (JPP).
– Takojšnje povečanje frekvence voženj na železniških progah, kjer je to možno že danes.
– Subvencije za nakup koles, e-koles in tovornih koles za posameznike, podjetja in občine (shema subvencij Ekosklada).
– Nižja stopnja DDV za popravila in nakup koles.
– Spodbude podjetjem za uvedbo varnih kolesarnic, garderob in prh ter denarnih spodbud zaposlenim za aktiven prihod na delo.
Predloge so vladi poslali že sredi junija, do danes odgovora ali kakršnega koli odziva, kot pravijo, še niso prejeli.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.