Samostojni 20 let

FOTO: Adrii so pristrigli peruti, mi pa smo izgubili hrvaško morje

Ljubljana, 22. 06. 2011 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Mateja Klavs
Komentarji
99

Se spomnite, kje ste bili leta 1991 na počitnicah? Na Hrvaškem verjetno ne. Zaradi vojne ob razpadu Jugoslavije smo se tja bali potovati. Smo pa začeli odkrivati lepote Slovenije, na naš 'meni' pa sta prišli tudi Grčija in Turčija.

V zadnjih letih turistično potuje približno 60 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let. Približno petina nas potuje samo po Sloveniji, dobrih 60 odstotkov samo po tujini, slabih 20 odstotkov pa po Sloveniji in tujini. Vir: SURS

Turizem je velik posel. To potrjujejo tudi številke: samo leta 2010 smo Slovenci odšli na skoraj pet milijonov, da prav ste prebrali – skoraj 5 milijonov – turističnih potovanj, povprečno pa je vsak na dan porabil skoraj 50 evrov.

A nad potovanji oziroma počitnicami se nismo začeli navduševati šele zdaj, Slovenci imamo že od časov še pred osamosvojitvijo radi svoj dopust in potovanja, in to vsem krizam, vojnam in vulkanom navkljub.

Slovenci od nekdaj hodimo na poletni dopust na Hrvaško. To se v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo. Z izjemo vojnih let, seveda.
Slovenci od nekdaj hodimo na poletni dopust na Hrvaško. To se v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo. Z izjemo vojnih let, seveda. FOTO: 24ur.com

Številni se še spominjajo počitnikovanja na hrvaškem morju, sindikalnih prikolic in lastnih vikendov tam nekje v Istri. Pa prvega odkrivanja evropskih prestolnic. Čeprav je od takrat minilo že več kot dve desetletji, se kaj dosti ni spremenilo. Med Slovenci daleč najbolj priljubljena destinacija ostaja Hrvaška, čeprav njena privlačnost v zadnjih letih nekoliko upada. Pozivi k bojkotom iz časov, ko so bili odnosi med državama na najnižji točki gor ali dol, dejstvo je, da imajo slovenska podjetja, predvsem pa slovenske družine na hrvaški obali še iz časov skupne države številne hiše, apartmaje in prikolice, ki se jim nikakor ne mislijo odpovedati.

Na počitnice vpliva tudi dohodek v slovenskih gospodinjstvih. Leta 2009 sta si lahko privoščili počitnice dve tretjini slovenskih gospodinjstev; vendar pa si je med 20 odstotki tistih z najmanjšimi dohodki počitnice lahko privoščilo samo 37 odstotkov gospodinjstev, med 20 odstotki tistih z največjimi dohodki pa si je počitnice lahko privoščilo kar 93 odstotkov gospodinjstev.

Hrvaška je blizu, to je tudi še vedno najcenejše preživljanje dopusta, kar je pomembno še posebej v teh kriznih in negotovih časih. Poleg tega pa dopust na Hrvaškem predstavlja nostalgijo, tja je večina Slovencev hodila še v otroških letih ali mladosti. Prikolica v kampu pri Poreču, apartma na Krku ali pa stanovanje v Umagu je nekaj tako domačega kot goveja juha na nedeljsko popoldne. Le kdo bi se temu odpovedal?

Vojna je prestrašila turiste

Največjo škodo v smislu obiska slovenskih (pa tudi drugih) turistov je Hrvaški naredila vojna. Po letu 1991, ko se je začela vojna, s katero je Srbija poskušala preprečiti razpad Jugoslavije, pa vse do 1995 je poleg ostalega gospodarstva močno trpel tudi turizem. Po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) se je že leta 1992 pri obisku slovenskih krajev močno poznala vojna pri južnih sosedih, saj se je v primerjavi z letom poprej število domačih turistov v Sloveniji povečalo za 15 odstotkov, rast pa se je nadaljevala do leta 1995, ko je doma dopustovalo približno 850.000 Slovencev.

Slovenci doma obiskujejo tako obmorske kot zdraviliške in gorske kraje.
Slovenci doma obiskujejo tako obmorske kot zdraviliške in gorske kraje. FOTO: Mateja Klavs

"Na Hrvaško so se v večjem številu vrnili šele po koncu vojne, leta 1996. Takrat je v Sloveniji tudi prvič po osamosvojitvi zabeležen padec števila domačih gostov. Že leta 1997 pa so slovenski gostje večkrat prenočevali na Hrvaškem kot v Sloveniji. Leta 2000 so gostje iz Slovenije na Hrvaškem ustvarili več kot pet milijonov nočitev oziroma polovico več kot doma," nam je še pojasnila Livija Kovač Kostantinovič iz STO.

Hrvaška pa ni bila edina, ki je občutila posledice vojne na turizmu. V Sloveniji se je v letu osamosvojitve število turistov zmanjšalo za 40 odstotkov, k nam so nehali prihajati predvsem tujci, njihovega upada pa niso nadomestili niti domači turisti, ki so ob izgubi hrvaških poletnih destinacij več hodili po Sloveniji. Tuji turisti, med njimi jih je že tradicionalno največ iz Italije, Avstrije in Nemčije, so se začeli vračati po letu 1993. "Leta 1990 je s teh trgov prišla dobra tretjina tujih turistov, leta 2000 pa je njihov tržni delež znašal že 57 odstotkov," pravijo na STO.

Zanimiv je tudi podatek, da je leta 2000 v Sloveniji prvič po letu 1991 prespalo več tujih turistov kot domačih gostov. Od takrat pa se je število tujcev, ki počitnikujejo pri nas, podvojilo, medtem ko se število slovenskih turistov ni spremenilo. Slovenci doma sicer obiskujejo tako obmorske kot zdraviliške in gorske kraje, kot kažejo statistični podatki za leto 2010, pa so najbolj priljubljene destinacije večdnevnih izletov oziroma počitnic med drugim Portorož, Izola, Kranjska Gora, Bovec, Podčetrtek in Čatež ob Savi.

20 let hrepenenja po Beogradu

Število Adrijinih potnikov je v 80. letih prejšnjega stoletja vztrajno naraščalo in doseglo milijon, vrhunec pa je bilo leto 1987 z 1.740.000 potniki.

Osamosvojitev je močno prizadela tudi našega edinega letalskega prevoznika Adrio Airways. Adria je bila pred letom 1991 čarterska letalska družba, takrat so bili njihovi glavni potniki turisti tujih turističnih agencij, predvsem iz Nemčije, Velike Britanije, Švedske, Nizozemske in Francije, ki so Adrio najemale za čarterske prevoze iz Evrope na Jadran, natančneje v priljubljena obalna letovišča Dubrovnik, Split, Pulj in Tivat. Le majhen delež so predstavljali potniki na linijskih letih in pa Slovenci, ki so že takrat največ potovali v Grčijo ali Španijo.

Adria Airways še danes opravlja čarterske polete, večinoma sezonsko, najpogosteje na počitniške destinacije v Sredozemlju. Skozi celo leto pa letijo tudi v Šarm el Šejk in Hurgado v Egiptu.
Adria Airways še danes opravlja čarterske polete, večinoma sezonsko, najpogosteje na počitniške destinacije v Sredozemlju. Skozi celo leto pa letijo tudi v Šarm el Šejk in Hurgado v Egiptu. FOTO: Miro Majcen

Z osamosvojitvijo Slovenije pa so za Adrio prišli težki časi. Letalska družba je izgubila ves jugoslovanski trg, kar je pomenilo izgubo 80 odstotkov trga. Za nameček pa so takrat iz političnih razlogov za tri mesece ostali prizemljeni, lete pa so spet vzpostavili na bistveno zmanjšanem trgu.

Ko smo leteli čez Madžarsko proti Grčiji, je beograjska kontrola od madžarske zahtevala, naj se javi na njihovo frekvenco. In jaz – nesramen kot sem bil – sem se jim javil in rekel, kaj se vtikajo, saj da nimajo nič več za govoriti, ker so zdaj druga država. Z druge strani pa namesto odgovora eno samo vpitje. Upokojeni Adrijin pilot Marjan Bizjan

Kot se spominja danes upokojeni pilot Marjan Bizjan, je imela vse birokratske niti v rokah Jugoslavija, saj v Sloveniji takrat ni bilo nobene letalske oblasti. In ta oblast je Adrii odvzela registracijo letal, hkrati pa jih ni hotela izpisati iz registra, zaradi česar jih niso mogli na novo registrirati in do januarja 1992 so bili prizemljeni. "No, ko so se začeli problemi po razglasitvi samostojnosti, smo mi gledali predvsem, kako rešiti letala, kako jih spraviti nekam, kjer bodo na varnem in kjer bodo lahko opravljala še določen del poslov," je še povedal Bizjan. Umik letal na varno je bila edina pametna poteza, letala, ki so ostala v hangarjih na Brniku, so bila namreč poškodovana – nekatera le obstreljena, druga prerešetana.

Večina letal pa je bila v času slovenske osamosvojitvene vojne v tujini. "Meni je še uspelo odpeljati predvidene turiste v Anglijo, nato sem še isti dan letel na Kanarske otoke, ker so imeli neko pomanjkanje letov. Pozneje pa nam je nemški agent priskrbel lete za nemške agencije, ampak seveda ne v Jugoslavijo. Takrat smo leteli v Grčijo in Španijo," še pravi nekdanji Adrijin pilot. Vendar je bil takrat tudi let proti Grčiji problem. Namesto prek Jugoslavije so morali delati ovinek iz Nemčije čez Avstrijo proti Madžarski ter naprej nad Romunijo in Bolgarijo.

Danes operativno floto Adrie Airways sestavlja 14 letal, in sicer dva Airbusa A320, dva Airbusa A319, štiri letala Canadair Regional Jet CRJ900 in šest letal Canadair Regional Jet CRJ200.

Da bi Adria Airways preživela, se je morala preusmeriti predvsem na linijsko letenje, ki ga prej zaradi nasprotovanja JAT skoraj ni bilo. Danes njena letala letijo v več kot 25 evropskih mest, na teden pa opravijo več kot 250 rednih poletov, med drugim v Amsterdam, Bruselj, Pariz, München, Istanbul, Kijev, Prištino, Sarajevo, Skopje, Podgorico in od lani spet tudi v Beograd. Prav linija med Ljubljano in Beogradom je bila sploh prva redna proga in zato so si po osamosvojitvi v družbi na vse pretege prizadevali, da bi to povezavo spet vzpostavili.

"Povezavo smo vzpostavili v veliko zadovoljstvo, mislim, da tako Slovencev kot Srbov, saj nas druži vzajemna simpatija," pravi predstavnica Adrie Airways Adrijana Šelj in dodaja, da so bili zelo veseli, ko so se po 20 letih lahko vrnili, saj je bila to dolga leta le želja.

Vedno bolj pomembna 'zakaj' in 'kako'

Vse pomembnejše je spoštovanje lokalne identitete, posebnosti, stvari, ki delajo destinacijo drugačno, posebno. Livija Kovač Kostantinovič, STO

V 20 letih od osamosvojitve Slovenije so se precej spremenile potrebe gostov in njihova struktura. Tako tujcev, ki prihajajo k nam, kot tudi Slovencev, ki bodisi dopustujejo v domovini bodisi nekje v tujini. Kot pojasnjujejo v Slovenski turistični organizaciji, turisti iščejo vse bolj kakovostne turistične produkte z visoko stopnjo dodane vrednosti.

"Vse večji pomen v turistični ponudbi pridobiva tudi pristna, kreativna in inovativna turistična ponudba, v zadnjih letih pa tudi trajnostna (zelena) turistična ponudba. Turistična ponudba, ki vse bolj upošteva individualne želje in pričakovanja turista je vse bolj izpodrivala t. i. masovni turizem," pojasni Kovač Kostantinovičeva in doda, da je ljudem vedno bolj pomembna avtentičnost, prava izkušnja.

Slovenski turisti pod Eifflovim stolpom v Parizu okoli leta 1991
Slovenski turisti pod Eifflovim stolpom v Parizu okoli leta 1991 FOTO: Nina J.

Odkrivanje novih destinacij

Poleg razpada Jugoslavije leta 1991 so v tistem času na bolj miroljuben način začele nastajati tudi druge nove države nekdanjega vzhodnega bloka. S tem so nastajale tudi nove turistične destinacije, zaradi razmer na Hrvaškem pa smo Slovenci začeli obiskovati nove kraje. Takrat smo na primer začeli spoznavati Grčijo in Turčijo kot zanimivi poletni destinaciji, pozneje pa so se tema dvema državama pridružile še nekatere, danes povsem običajne destinacije – Tunizija, Egipt, Bolgarija ...

Seveda pa so se Slovenci po koncu vojne začeli vračati tudi v države nekdanje Jugoslavije, predvsem v Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Leta 2009 je sicer po podatkih statističnega urada kar 41 odstotkov vseh Slovencev, ki so potovali, odšlo na Hrvaško, 28 odstotkov jih je dopustovalo doma, majhen delež pa jih je odšel še v Italijo, Bosno in Hercegovino, Grčijo, Srbijo, Avstrijo in Španijo.

V spodnji galeriji si poglejte nekaj turističnih destinacij, kamor Slovenci najraje potujemo:

Tudi podatki slovenskih turističnih agencij za leto 2009 so pokazali, da je bila najpogostejša destinacija njihovih potnikov Hrvaška, sledile pa so Grčija, Italija, Avstrija, Tunizija, Turčija, Črna gora, Egipt in Francija. Tudi letos poleti ne bo nič drugače, če sodimo po aranžmajih, ki so jih pri turistični agenciji Palma rezervirali njihovi potniki. "Definitivno so letos počitniški hiti vse grške destinacije, Turčija, Egipt in pa tudi Bolgarija. Zelo priljubljeno še vedno ostaja preživljanje dopusta na hrvaški obali," nam je povedala Nika Vrhovnik s te turistične agencije.

V anketi STO je več kot polovica Slovencev odgovorila, da nameravajo iti letos na morje na Hrvaško.
V anketi STO je več kot polovica Slovencev odgovorila, da nameravajo iti letos na morje na Hrvaško. FOTO: Reuters
Slovenci se ne odločamo množično za potovanja v organizaciji turističnih agencij. Večinoma se nanje obrnemo predvsem pri iskanju prenočišča.

Kako priljubljena je Hrvaška, pa dokazujejo tudi odgovori na anketno vprašanje na naši spletni strani, kjer je 39 odstotkov od nekaj več kot 12.000 obiskovalcev odgovorilo, da gredo letos na poletni dopust na Hrvaško. Sledijo pa slovenska obala, Grčija in slovenske gore. No, 22 odstotkov jih ne bo šlo nikamor, sedem odstotkov pa jih še ne ve, kaj bodo počeli to poletje.

Agencije, s katerimi že tako potuje le manjši delež Slovencev, so se sicer v današnjem času znašle pred novo 'grožnjo'. To je razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije, ki jo potrošniki vedno pogosteje uporabljajo. "Za ta segment popotnikov je značilno, da so zelo izkušeni in izobraženi, ki zelo dobro poznajo ponudbo konkurence. Vse manj so usmerjeni v zgolj obiskovanje destinacij, ampak si želijo doživetij," pravijo na turistični organizaciji. Tako se morajo tudi turistične agencije prilagajati novim trendom v turizmu.

Včasih je bilo manj konkurence in posledično slabša ponudba

Po letu 1991 je po podatkih Združenja turističnih agencij v Sloveniji registriralo dejavnost turistične agencije več kot 700 podjetij, nekateri kot osnovno, drugi le kot dodatno dejavnost. Vendar se niso vse dejansko potem tudi ukvarjale s turizmom.

Leta 1998 je bil v Sloveniji sprejet zakon, ki zahteva obvezno pridobitev licence za organiziranje in prodajo turističnih aranžmajev, brez katere je organiziranje in prodaja turističnih aranžmajev protizakonita. Trenutno ima v Sloveniji to licenco 465 podjetij.

Ob osamosvojitvi leta 1991 agencije niso imele teh problemov, predvsem pa jih je bilo toliko manj in je bila zato konkurenca manjša.

"V splošnem je bilo takrat na našem turističnem tržišču nadvse malo konkurence in potencialni potniki pravzaprav niso imeli prav veliko izbire. Ob takšnem vzdušju na tržišču je bilo seveda tudi težko pričakovati preskok v kakovosti ponujenih programov, kakršnega smo doživeli nekaj let zatem, ko so si v zgodnjih 90. letih začele konkurirati prve resnejše privatne turistične agencije," se spominja Borut Uršič, ki v turizmu dela že 22 let, je pa tudi direktor turistične agencije Ars longa, ki letos praznuje 20 let obstoja. 

Sam se je za ustanovitev agencije prav ob osamosvojitvi odločil, ker so se takrat sprostile zadnje ovire za ustanovitev tovrstnega lastnega podjetja, poleg tega pa si je že dlje časa želel potovalno agencijo, ki bi se na tržišču posvečala kulturnemu turizmu in bi pokrila segment intelektualno zahtevnejše ter bolj izkušene publike.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (99)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Zkip
23. 06. 2011 21.14
hahaha in kva da fak so hotl s tem povedat? K da ljudje ne vejo kam so šli in bi šli na počitnce. kar se tiče pa bedarij tuki je pa tkole, tist k bi se šou nacionalizem naj pač ne hodi na hrvaško. Obstajajo taki slovenci in obstajajo taki hrvati kar pa ne pomeni da so vsi taki zato grem jaz na hrvaško z veseljem na morje. IN ko srečam kakšno oprano ustaško glavo ki me ne mara zaradi zastarelh predsodkov se ji nasmejim ;)
korintos1
23. 06. 2011 17.00
Volek Na hrvaško na dopust pa ne?
volek
23. 06. 2011 13.34
koprintos, v Turčiji lahko všiješ da si Srb, ne smeš pa reči da si Junanistanec. V tem primeru čimprej pobegni. V Tunisu ne marajo Turkov, zgodovinska zamera ko so Turki pobijali Tunizijske bogomile pri islamizaciji. Pred Egipčani beži, če zineš da si Žid itd.
volek
23. 06. 2011 13.20
Če je kdo čuden tip, si to vsekakor ti. Zadnje čase ljudem, ki pošiljajo poste določaš kakšne narodnosti je, še celo določiš iz katere regije YU prihaja. Po tvoje sem jaz iz Niša, danes si še dvema določil narodnost. Da nisi Goebbelsova reinkarnacija? Si pa zagotovo vsaj v jelinčičevi stranki SNS. Ti vsekakor nočeš ali ne moreš razumeti, da na Črnem morju ni slovenskih turistov niti v par procentih, v lepi njihovi pa recimo vsaj 35% od vseh turistov. Ali naj ti še bolj podrobno razložim?
korintos1
23. 06. 2011 12.51
volek Si pa res čuden tip. Tudi na Črnem morju ni slovenščine, pa v tvojih opevanih muslimanskih državah tudi ne. A veš, da mi je v Istambulu frajer zahteval poročni list, ali pa ločeni sobi. Si lahko zamisliš, kako ga je žena pogledala? Tudi s cirilico so nas leta in leta hranili, pa nič hudega, saj si lahko sedaj v tvojih koncih tudi kaj preberemo. Srbi tudi nimajo nič v slovenščini, pa jim nič ne zamerim, saj to je njihova država.
volek
23. 06. 2011 12.38
korintos, Slovenci so na hrvaški obali eden najštevilčnejših in obenem najradodarnejših turistov. Če je tebi vseeno, da ni jedilnih listov v slovenščini, potem si pač to kar si. Ne bom napisal, ker bi mi admin zbrisal post. Pa lepo se imejte v lepi njihovi. Še to bom dodal, kar je nekdo že pred dnevi zapisal; v Tuniziji in Turčiji natakarji v hotelih že natolcujejo v slovenskem jeziku, vsaj poskušajo, na hrvaškem nikoli ne boš doživel tega. Toliko o odnosih do Slovencev. Pa niso krivi Hrvati ampak hlapčevski narod na sončni strani Alp.
korintos1
23. 06. 2011 12.34
nightfly pozdravljen Jaz pa mislim, mogoče še letos, startati v Sloveniji, preko Tirola proti tebi, in lepo po Italiji , seveda preko Dolomitov, spet v to skregano in pametno Slovenijo. Pa vendar je najlepša, a ne?
korintos1
23. 06. 2011 12.05
LexLuthor Eni imajo radi nekaj dni poležavanja na plaži, dobro hrano in pijačo, eni se pa pač selimo in smo radi vsaki dan na drugem mestu. Važno da je obojnim lepo.
korintos1
23. 06. 2011 12.00
volek Pa zakaj samo eden narod iz bivše Juge ne sme v Bih, Kosovem, na hrvaškem na glas povedati : Jaz sem Srb? A ti to nič ne pove. Poskusi se ti v Turčiji, Egiptu, Tuniziji dreti da si Srbin. Jaz prav s ponosom povem da sem Slovenec, še celo v Srbiji, in nimam problemov. Jedilne liste imajo v nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. S tem ni problema.
RS-44
23. 06. 2011 11.37
"Jaz sem bil na hrvaškem par let nazaj zaprt za 2 dni in pretepen in samo zato ker sem slovenec in nisem izjema , koliko oropanih z razbitimi avtomibli in podobne stvari, ker njihov nacionalizem ne prenese drugačnosti." Jaz grem vsako leto za par dni tudi na HRV pa se mi do sedaj še ni nič zgodilo, niti mojemu avtomobilu ne. Tepli smo se edino včasih v Luciji zaradi raznoraznih for kdo je ža.bar in kdo ni ža.bar...enega so tudi zabodli v tej pokrajinski vnemi.
LexLuthor
23. 06. 2011 11.22
@ma kakšen je to dopust, da sabo vlečeš hrane za deset dni in pol ves čas samo kuhaš in pospravljaš? Zame je dopust, da se relaxiram, uživam, kosilo pojem v kakem luštnem bistroju ob morju in ne mislim že prej en mesec, kaj vse moram sabo vleč itd. Treba je počivat in uživat. Meni je zato Grčija res super. Prideš tja in uživaš, rentaš avto, raziskuješ, ne pa, da v apartmaju kuhaš špagete in do petih popoldan pomivaš posodo...
dednidol
23. 06. 2011 11.01
en stavek bo čist zadost: MI NJIH S KRUHOM, ON NAS S KAMNOM NAZAJ.
Dolenjc3
23. 06. 2011 10.54
Hrvati slovenskim turistom na svoji obali pravijo "oni glupi Slovenci". Pa še prav imajo.
ochi
23. 06. 2011 10.47
jaz do sedaj večjih težav s Hrvati nisem imel. res da je sem pa tja kakšen turistični delavec malo manj kot prijazen, vendar je treba razumeti, da smo naposled vsi ljudje in da se nam ob pogledu na kakšno osebo vklopi kakšen stereotip in zmešano s trenutno slabo voljo to doprinese k drugačnemu obnašanju. tudi mene v službi ob pogledu na kakšnega bosanca, albanca ipd dobesedno mine vse, a niso vsi ti ljudje napačni. skratka, karakter nima narodnosti.
volek
23. 06. 2011 10.28
korintos, zadnji stavek : govori srpski...... pripoveduj hrvatom ko boš na dopustu v lepi njihovi. Tvoj motor bo zagotovo končal v morju. Glede jedilnih listov v angleškem jeziku pa tole. Res je, v lepi nihovi se tare angleških turistov, jih je mnogo več kot Slovencev, ki so tako in tako znani poligloti.
korintos1
23. 06. 2011 10.11
is.gd.24sekund Tudi tvoja slovenščina je hudo od tamo dole.
korintos1
23. 06. 2011 10.08
Imajo pa Hrvati cenike v nemškem in angleškem jeziku. Kdor ne razume hrvaški, ta se pa naj tega posluži. A ste že pozabili: Govori srpski, hrvaški je isto, da te razume celi svet.
volek
23. 06. 2011 09.22
Herbalife1, meni so ukradli avto, policija pa sploh ni reagirala, nikdar več v lepo njihovo. Počasi bo tudi Slovence srečala pamet.
is.gd.24sekund
23. 06. 2011 09.09
"pijanec22, se je našel nekdo da mu bolj podrobneje razložim zakaj bi morali imeti hrvati cenike tudi v slovenskem jeziku. Vendar ti ne bom razlagal, ker si pretumpast." Kot evropejec se nimaš kaj pogajat z balkancem, oni so itak samo za infrastrukturo nam v razvitem svetu gradit dobri. Ko jih ne rabimo več pa na vlak pa izginite nesnaga ki niti slovensko noče znati.
ochi
23. 06. 2011 08.50
hm. vem, da je pred vojno imel stric parcelo in hišo v Istri. po vojni jo je moral prodat za kikirikije.