FOTO in VIDEO: Zaradi njegovih izumov so nekateri še bolj obogateli, sam je umrl v revščini

Danes komaj zdržimo nekaj minut brez brežičnega interneta, brez elektrike si marsikdo več ne predstavlja življenja. A vprašanje je, ali bi danes vse te stvari poznali v takšnih razsežnostih, če ne bi bilo genija Nikole Tesla. Med njegove najpomembnejše izume mnogi uvrščajo sistem štirih vezij v resonanci, ki je temelj sodobne radiotehnike in brezžičnega prenosa signalov.

Tesla se je sicer podpisal pod 700 izumov, od katerih jih je 300 patentiral. Nekaj teh si boste lahko ogledali tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so razstavljene makete hidroelektrarne na Niagari, laboratorijev na Long Islandu in v Colorado Springsu, pa letala za navpično vzletanje ter delujoči modeli indukcijskega elektromotorja s ploščatim rotorjem, Teslov transformator, indukcijski elektromotor z ovalnim rotorjem, ladjice na daljinsko vodenje, modeli vrtečega magnetnega polja ter Teslove črpalke in turbine.

Toda pomembnost njegovih odkritij ni toliko v številu, kolikor se kaže v njihovem značaju in kakovosti. Njihova najpomembnejša razsežnost je ustvarjanje tehnološke osnove za medsebojno povezovanje ljudi na vsem planetu. Polifazni sistem je omogočil koriščenje energije brez prenosa materiala in s tem je znatno prispeval k razvoju sodobne industrijske civilizacije.

Nadčlovek?

Kako velik um je bil Tesla, kaže tudi to, da še danes nekaterih njegovih vizij niso uspeli uresničiti. A ob takšnih osebnostih laike hitro zanese, da v njih vidijo nekakšne rešitelje človeštva. 

"Danes obstaja nek družbeni in psihološki fenomen, kot da ljudje po vsem svetu iščejo nekega junaka, ki bo na čudežen način rešil vse težave. In vse več ljudi to najde v Tesli, saj je pustil vtis, da je nekakšen "superman"," pravi avtor razstave in direktor muzeja Nikole Tesla, Branimir Jovanović. 

Omejen pristop do arhivskega gradiva in pomanjkanje temeljnega znanstvenega razsikovanja sta pripomogla k dejstvu, da so številni vidiki Teslovega življenja ostali zelo malo znani, pravi Jovanović.

Vizionar in humanist

Tudi njegovo asketsko življenje daje slutiti, da je bil Tesla nedvomno poseben človek. "Neumorno je delal. Spal je samo štiri do pet ur na dan, preostali čas pa je ustvarjal, da bi človeštvu dal čim več," pravi Andrej Detela, teoretski fizik in inovator.

Tesla je imel izjemno sposobnost vizualizacije. Vse izume si je vnaprej do vseh potankosti predstavljal v mislih. "Mistiki bi rekli, da jih je gledal s tretjim očesom," pravi Detela. Tesla je govoril, da ni dovolj, da se v nek problem poglobimo, pač pa potrebujemo tudi jasnino. "Neutrudno je razvijal vizijo o nevidnih energijah, ki oživljajo vesolje in bodo prej ali slej služile človeštvu," dodaja.

Videl je povezave med različnimi izumi in je gledal preko konkretnih rezultatov svojega dela. "Prav tako ni bil vezan samo na svoj čas, pač pa je videl 100, 300 let naprej. Zato so njegova sporočila danes ravno tako aktualna, kot so bila včasih. Ali pa še bolj, saj šele danes začenjamo razumeti probleme, o katerih je on že takrat razmišljal," poudarja Detela.

Ni pa bil zgolj izumitelj, bil je tudi velik humanist, ki je v naravi videl vseobsegajočo energijo in človeštvo je bilo zanj del te narave. 

Kratek čas v Mariboru

Nikola Tesla je med septembrom 1878 in marcem 1879 živel v Mariboru. O njegovem bivanju na slovenskem Štajerskem sicer obstaja izredno malo podatkov. V Maribor naj bi prišel zaradi razgovora za učiteljsko službo. A se je zaposlil kot risar v nekem biroju.

"Delo ga ni najbolj osrečevalo, saj je moral risati po navodilih, zato se je ukvarjal tudi z drugimi stvarmi. Ker je želel še dodatno zaslužiti, saj je bil reven študent, se je ukvarjal tudi z igrami na srečo. To pa mu ni šlo najbolje, na koncu so ga iz Maribora celo v spremstvu policije izgnali," pravi Detela.

Ves čas njegovega bivanja v Mariboru, pa njegova družina ni vedela, kje je in kaj počne. O tej epizodi svojega življenja Tesla kasneje ni rad govoril.

Odhod v ZDA in delo za Edisona

Za njegovo kariero je bil ključen odhod v ZDA, kamor se je preselil pri 28 letih. Kmalu je postal ameriški državljan in tam ostal do konca življenja. 

Svoj vzpon je sicer začel že v Evropi. Najprej v Budimpešti, kjer se je zaposlil v telefonski družbi, ki je bila del Edissonove družbe. Nato je šel v Pariz in Strassbourg, kjer je ustvaril tudi prve prototipe. A v Evropi ni bilo velikega navdušenja za njegove izume.

Leta 1884 je z zadnjimi prihranki prispel v ZDA. Imel je le priporočilno pismo svojega šefa Charlesa W. Batchelorja, ki je Thomasu A. Edisonu zapisal: »Poznam dva velika človeka, in vi ste eden od njiju; drugi je ta mladi mož.« 

Tesla je računal na to, da bo imel Edison posluh za njegovo delo. "A Edison je bil zelo sebičen človek in ker je bil Tesla bolj podkovan v matematičnem in teoretičnem znanju, se ga je izumitelj ustrašil, ker je začutil, da mu je Tesla v marsičem kos. Po enem letu sta postala tako velika rivala, da je moral Tesla zapustiti Edissonovo družbo," pravi Detela.

Tesla pa ni odnehal, bil je izjemno deloven in je svoje izume prijavljal, pridobil je tudi nekaj sodelavcev, ki so njegove izume podprli. Pravi prodor pa se je zgodil na predavanju o polifaznih tokovih, na tem predavanju je bil tudi George Westinghouse, velik podjetnik, ki je skoraj deset let plodno sodeloval s Teslo. Kmalu za tem je dobil ponudbo za izdelavo elektrarne na Niagarskih slapovih, kar lahko označimo za začetek sodobne industrializacije.

Vojna tokov

Edison je želel uničiti Teslo, saj je ta izpodbijal njegov sistem istosmernega toka, ko je uvedel sistem izmeničnega toka. "Takrat se je govorilo o vojni tokov. Edison je želel z neetičnimi potezami Teslo uničiti, tako da je živali privezal na kirurško mizo in jih usmrtil z izmeničnim električnim tokom. Celo neko slonico je ubil na ta način. To je bilo precej neetično, Tesla pa je bil kljub vsemu ves čas zavezan svoji plemeniti drži, da ni neetičnih potez vračal Edisonu," pripoveduje Detela.

Tesla pa je naletel na odpor svojih mecenov, ko je začel govoriti o možnosti brezplačne distribucije električne energije po vsem svetu. "Njegov takratni financer, J. P. Morgan, je pričakoval, da bo lahko na električno omrežje priključil števec. A ker si je Tesla zamislil sistem, kjer ne bi bilo možno iztržiti veliko profita, se je financiranje končalo. Takrat je Tesla padel v osamo, moral je prekiniti projekt na Long Islandu," pravi Detela.

Sanje o boljšem svetu

Tesla je po tem padcu ugotovil, da družba še ni dovolj zrela, da bi sprejela nekatere njegove velike zamisli. V zadnjem delu življenja se je tako raje posvetil humanističnim vidikom življenja. Ukvarjal se je z vprašanji moralnosti, družbenosti, duhovnosti, izobraževanja, pravičnosti, nesebičnosti, kulture, idealov, svetlobe, lepote in usmiljenja. Družbo si je zamišljal kot stabilno, v kateri bi bili vsi ljudje srečni. 

V enem od intervjujev iz leta 1920 je dejal: "Vse dokler boj za obstanek enačimo s preživetjem najmočnejšega, zdrav razvoj trpi pod taktirko individualizma. Ko nastopi reakcija, je posameznik izločen, izvirni trud in inciativa sta zatrta ter ustvarjalne sposobnosti so okvarjene, rasa postopoma drsi v barbarstvo in propade. Podoben konec grozi naši sedanji civilizaciji ..."

Tesla je zaradi srčne kapi umrl v 87. letu starosti v hotelskem apartmaju v New Yorku, v revščini in osami. Kmalu po Teslovi smrti je FBI zasegel vso njegovo zasebno lastnino in dokumente, čeprav je to kasneje večkrat zanikal.