FOTO: Dobiček kujejo na račun zdravja krajanov?

Celjska kotlina je v zadnjih nekaj dneh prizorišče boja argumentov med okoljevarstvenimi argumenti Civilne iniciative Celje ter zagovorniki intenzivnega gospodarstva, v središču pozornosti pa je Cinkarna Celje.

Kot so iz podjetja sporočili na spletni strani Ljubljanske borze, je Cinkarna Celje lani po nerevidiranih podatkih ustvarila dobrih 184 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za petino več kot leta 2010. Čisti dobiček je znašal 24,5 milijona evrov, medtem ko je bil leta 2010 pri 8,8 milijona evrov. Velik dobiček pa je bil po besedah kritikov kovan na plečih krajanov in predvsem na njihovih življenjih ter zdravju.

Igra očitkov in argumentov traja že leta

Trditve Civilne iniciative Celje podkrepljujejo izsledki kanadskega laboratorija, ki kaže na visoke presežne vrednosti kadmija, cinka, bakra, svinca in celo talija. Republiška agencija za okolje je predstavila izsledke svojih analiz, ki prikazujejo stanje v kotlini v nekoliko svetlejši luči. Kanadskih izsledkov ne komentirajo, ker nimajo poročila o odvzemu vzorcev in niti ne poročila o poteku analize. Temu pritrjuje tudi vodstvo Cinkarne Celje, ki kanadsko raziskavo ne priznavajo, Civilno iniciativo pa poskušajo postaviti na laž s trditvijo, da so bili vzorci na cinkarniški deponiji odvzeti nepravilno in brez navzočnosti pristojnih inštitucij.

Civilna iniciativa: Slika pove več kot tisoč besed

Da so bili ob odvzemu vzorcev poleg, v Civilni iniciativi Celje podkrepijo s posnetki vzorčenja tal na cinkarniški deponiji sadre v Zatravniku, ki sta mu prisostvovala predstavnik ministrstva za okolje in prostor Tone Kvasič in predstavnik mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo. Koordinator civilne iniciative Boris Šuštar pravi: "Uslužbenec ZZV Maribor je odvzel vzorce za analizo in tudi nam dal v sterilni kozarec isti vzorec odpadka, kot so ga odvzeli za analize na svojem zavodu. Torej je laž, da nismo bili prisotni – celo MOP nas je povabil, da smo bili prisotni pri vzorčenju, in povedali smo, da bomo dali narediti analizo neodvisnemu laboratoriju.“

Kanadski izsledki so potrdili domneve o razsežnosti in resnosti onesnaženja na Celjskem, s potrjenimi 11 miligrami talija na kilogram prsti pa so sprožili alarm pri pristojnih inštitucijah, ki pa poskušajo analize minimalizirati in po mnenju celjskih okoljevarstvenikov neprimerno diskreditirati tako kanadski laboratorij kot tudi vse, ki se borijo za človeka dostojne bivanjske razmere na Celjskem.

Kdo in zakaj si zatiska oči?

9. novembra lani so si lokacijo kraja Marija Dobje in Ljubečno ogledali predstavnik okoljskega ministrstva in Mihael Bricelj iz Nacionalnega inštituta za biologijo in si ogledala območje rdečih deževnih oborin, ki so jih maja in julija 2011 analizirali v ZZV Celje, pravi Šuštar. Izsledki so tedaj potrdili vsebnost 51 miligramov kadmija na kilogram prsti. 1000 miligramov na kilogram prsti je bilo titana, kar je 50-kratno presežena mejna vrednost te kovine in je bilo tako zdravje ljudi resno ogroženo.

"Da ljudje dihamo ta zrak, ki ga dež izpere iz ozračja, menda ne bo nihče oporekal, da pa je toliko strupov v zraku, ki ga dihamo, pa so dokaz analize prašenja na okenskih policah, strešnih oknih, strehah hiš in tudi onesnažena zemlja. Analiziran prah že v prejšnjih analizah IOP Celje v Bukovžlaku in na Brezjem pa dokazuje prisotnost vseh težkih kovin in ogromne količine titana, ki ga v naravi sicer ni,“ pravi Šuštar.

V celjski civilni iniciativi so kritični tudi do očitkov, da je opiranje CI Celje in primerjava z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednosti težkih kovin za tla nekorektna. "Lahko samo odgovorimo, da je tako hudo onesnažen zrak, seveda vsem jasno v korelaciji z onesnaženo zemljo, še bistveno bolj nevaren za prebivalstvo kot onesnažena zemlja. Tako zelo onesnažen zrak pa povzroča po znanstvenih ugotovitvah vse mogoče bolezni, ki so dokazane z znanstvenimi študijami. Tisti "strokovnjaki", ki pa teh študij ne poznajo in še kar trdijo, da ni znanstvenih dokazov za vzročno povezavo onesnaženja in bolezni ljudi, pa se bodo morali še kaj naučiti,“ dodaja Šuštar.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!