FOTO: Podpora tudi za Erjavca in Šušteršiča

Zadnja dva ministrska kandidata bodoče vlade, ki sta se predstavljala matičnima odboroma državnega zbora, sta bila Karl Erjavec in Janez Šušteršič. Pred njima so se danes predstavili tudi še štirje kandidati – kandidat za ministra ta delo Andrej Vizjak (SDS), kandidat za obrambnega ministra Aleš Hojs (NSi), kandidat za pravosodnega ministra Senko Pličanič (Lista Virant) in kandidat za ministra za zdravje Tomaž Gantar (DeSUS).

"Pravijo, da sem spreten pogajalec, mogoče mi je zato usoda namenila zunanje ministrstvo," je dejal Erjavec pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve. Sicer pa je ob začetku predstavitve povedal, da večjih sprememb z njegovim prihodom na zunanje ministrstvo v zunanji politiki ne gre pričakovati. Napovedal je le manjše spremembe, ki pa bi jih uvedli po široki javni razpravi. Pravi tudi, da mora biti kadrovanje transparentno. Ob 20. obletnici vstopa v Združene narode, ki bo 22. maja letos, pa napoveduje skromno proslavo. Povedal je tudi, da se načrtuje izdaja učbenika, ki bi ga v osnovnih šolah uporabili za promocijo Združenih narodov.

Med predstavitvijo pa je k Erjavcu prisedel mirovni aktivist in ga vprašal: "Kako lahko s puškami gradite mir?" a Erjavca to ni zmedlo. Pri tem je povedal, da je Slovenija sodelovala v mirovni misiji Združenih narodov v Libanonu in tako pomagala preprečiti in ustaviti nasilje, ki so ga bili deležni tudi otroci in ženske.

Erjavec si želi stabilnosti na Zahodnem Balkanu. Dejal je, da se želi takoj, ko bo prevzel vodenje ministrstva, srečati s hrvaško kolegico Vesno Pusić, kontakt bo takoj navezal tudi s srbskim ministrom Vukom Jeremićem. Sam podpira vstop Srbije in Črne gore v EU, prav tako pa bi morali po njegovem mnenju pogovore o vstopu začeti tudi z Albanijo in Makedonijo.

Erjavec tudi meni, da bi bilo potrebno poglobiti transatlantsko partnerstvo, hkrati pa meni, da bi morali slovenski izdelki prodreti na ameriški trg. Predlagal je tudi spremembo koalicijske pogodbe, da bi gospodarsko diplomacijo še naprej vodilo zunanje ministrstvo.

Kadrovanje mora biti po Erjavčevih besedah transparentno. Na to se je odzvala poslanka Pozitivne Slovenije Janja Klasinc, ki je dejala, da je Janez Janša, ki je bil premier med letoma 2004 in 2008, jutri pa bo parlament odločal o vladi, ki jo je sestavil po lanskih volitvah, veliko kadroval na zunanjem ministrstvu. Zato meni, da bo Erjavec težko držal obljubo o nevmešavanju dnevne politike.

Na koncu so člani odbora glasovali o podpori kandidata. Za je glasovalo 11 poslancev, trije pa so bili proti.

Šušteršič za povrnitev zaupanja tujih investitorjev

Šušteršič pa je v predstavitvi govoril o svojih prednostnih nalogah. Med te je uvrstil znižanje javne porabe, poenostavitev davčnega sistema in povrnitev kredibilnosti Slovenije kot partnerja za tuje investitorje. Interventni zakon bi podaljšal do konca leta, dolg države pa po njegovih besedah ne bi smel preseči 50 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Letos bo javno porabo potrebno zmanjšati za približno 800 milijonov evrov, kar je osem odstotkov zdajšnjih proračunskih izdatkov. Zagotovil je, da bo vlada spoštovala zavezo večine parlamentarnih strank ob sprejemu interventnega zakona, da se v času njegove veljavnosti ne bo posegalo v plače javnih uslužbencev in socialnih transferjev.

Zavzema se za strožji nadzor davčnih organov. Od razbremenitev pri dohodnini in uvedbe zgornje meje pri socialnih prispevkih si obeta razbremenitev obdavčitve delovnih mest do konca mandata v višini 250 milijonov evrov. Napovedal je tudi vrsto davčnih razbremenitev za podjetja, med drugim pavšalno obdavčitev in davčne počitnice za nova podjetja. "Če bomo skupaj z zniževanjem izdatkov uvedli te davčne poenostavitve in uvedli sistem socialnih zavarovanj, potem bodo učinki na gospodarstvo in s tem na zaposlovanje pozitivni," je napovedal.

Sam je prepričan, da finančno stanje v Sloveniji ni takšno, da bi morala država prodati vsa podjetja, ki jih ima v lasti. "Bomo pa morali, da povrnemo zaupanje investitorjev," je dodal. Država se bo morala do investitorjev obnašati bistveno drugače, je dejal, kot primer neprimernega ravnanja pa izpostavil prodajo Mercatorja. "Bilo je jasno, da so se vedno znova postavljali novi pogoji," je pojasnil in se vprašal, kaj so s ščitenjem trgovca postavili na kocko.

"Na kocko so postavili Pivovarno Laško, banko in državni proračun, ki bo morda moral dokapitalizirati NLB, ker ji nismo dopustili, da bi razpolagala s svojim premoženjem," je odgovoril. Začeti se bomo morali drugače obnašati do lastniških deležev države: ne takoj prodajati, a postaviti zelo jasna pravila in zaveze, je ponovil.

V skladu s koalicijsko pogodbo mora v lasti ostati 25 odstotkov bank in zavarovalnic, glede infrastrukture pa je dejal, da se je prodajalo ne bo, pač pa naj bi investitorje na to področje privabili v okviru javno-zasebnega partnerstva. "Privabiti moramo investitorje, da bodo prinesli denar v podjetja in zagotovili denar za prestrukturiranje," je še dejal Šušteršič in opozoril, da brez tega ne bo delovnih mest in gospodarske rasti. Ob tem se mu zdi ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb in prenos upravljanja z državnim premoženjem nazaj na ministrstva korak nazaj; sam bi predlagal preoblikovanje agencije.

Po zaključeni predstavitvi so člani odbora za finance glasovali o ustreznosti kandidata in ga s 15 glasovi za in nobenim proti tudi potrdili.