FOTO: Gladovna stavka proti pomolu

V Luki Koper obžalujejo gladovno stavko predsednika koprskega Zelenega progresa Davida Stepana, ki zahteva odstranitev črne gradnje nasipa ob školjčni sipini v Ankaranu, kamor je Luka Koper parkirala svoje avtomobile. Stepana je pred časom sprejel tudi predsednik uprave Luke Koper Robert Časar.

V Luki Koper pravijo, da je del obale, kjer so školjčne sipine, že desetletja namenjen gradnji tretjega pomola. Leta 1959 je takratni Ekonomski inštitut izdelal elaborat, ki je predvidel tri pomole. Nazadnje je tretji pomol zakoličil tudi dokument Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Mestne občine Koper, potrjen leta 2004.

Tudi državni prostorski načrt, ki predstavlja najširši konsenz med državnimi institucijami, lokalnimi oblastmi, strokovnjaki, Luko Koper in drugimi, in ki naj bi bil sprejet prihodnje leto, na tistem mestu predvideva izgradnjo pomola.

Namembnost tistega dela obale je nesporna, poudarjajo v Luki Koper. "Nesporno je tudi dejstvo, da ne moremo govoriti o naravni školjčni sipini, saj je ta nastala iz materiala, ki ga je na podlagi dovoljenj tam odlagala Luka Koper pri poglabljanju luškega akvatorija," še dodajajo. To je botrovalo odločitvi, da je Luka Koper parcelo v Ankaranu vzela v najem od občine, na podlagi dovoljenja carinskega urada postavila carinsko ograjo in tam uredila začasno skladiščenje avtomobilov.

Po ugotovitvah inšpekcijskih služb, da bi za skladiščenje potrebovali gradbeno dovoljenje, so v Luki Koper tudi sprožili ustrezne postopke. Dovoljenje za nanos zemljine so že pridobili, zdaj pa so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Poudarili so dejstvo, da so avtomobili ekološko neoporečen tovor. Tudi bodoči tretji pomol bo namenjen čistemu tovoru, saj bodo tam pretovarjali zabojnike.

Glede prostega dostopa do izliva reke Rižane pa je stanje tako, da se reka izliva v drugi luški bazen, območje pristanišča, ki je hkrati tudi carinska cona, to pa je podvrženo strogim varnostnim ukrepom. V kolikor pa si nekdo želi ogledati to območje, mu bodo v Luki Koper to omogočili.

V Luki Koper pravijo, da si prizadevajo za zmanjševanje obremenitve okolja. Njihova strategija je postati zeleno pristanišče in to poskušajo doseči s številnimi ekološkimi projekti. "Veliko zaposlenih živi v neposredni bližini pristanišča, zato je za nas trajnostni razvoj pristanišča toliko večja zaveza in odgovornost," zaključujejo v Luki Koper.