FOTO in VIDEO: Gostinci raje nagovarjajo po angleško kot po slovensko

Če ste se zadnje čase kaj sprehodili po središču Ljubljane, so vas morda zmotili napisi v angleškem jeziku pred številnimi gostinskimi lokali v starem mestnem središču. To sicer ni nič narobe, saj se za našo prestolnico spodobi, da se prilagodi tudi tujim obiskovalcem. A dejstvo je, da je tu še vedno Slovenija in da zakon o javni rabi slovenščine določa, da so podjetja s strankami na območju Slovenije dolžna poslovati v slovenščini. Tuji jezik - poleg slovenščine! - lahko uporabljajo, kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem.

Če pogledamo natančneje, zakon o varstvu potrošnikov, ki je podrejen zakonski akt, določa, da morajo biti javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Slovenije zlahka razumljivem jeziku. Zakon ne prepoveduje napisov v tujem jeziku, a določa: "Kadar se slovenščina pojavlja skupaj s tujim jezikom, ker gre za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, ki je namenjeno tudi tujcem, pa različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena."

Kot pojasnjujejo na Tržnem inšpektoratu RS, oba zakona določata, da mora podjetje pri poslovanju s potrošniki uporabljati slovenski jezik, pri čemer mora na območjih, kjer avtohtono živita italijanska in madžarska narodna skupnost, poslovati tudi v jeziku narodne skupnosti. Tržni inšpektorji skrbijo za spoštovanje zakonskih določil. Inšpektorji pri nadzoru oglaševanja podjetij preverjajo, ali podjetja dosledno spoštujejo predvsem 12. člen zakona o varstvu potrošnikov, ki določa, da morajo biti oglaševalska sporočila v jeziku, ki je potrošnikom lahko razumljiv.

Kazni od 1200 pa vse do 40.000 evrov

Za kršitev tega člena je predpisana tako upravna kot tudi prekrškovna sankcija. Če inšpektor ugotovi, da podjetje oglašuje blago ali storitev na način, ki nasprotuje 12. členu zakona o varstvu potrošnikov, izda odločbo, s katero podjetju začasno prepove oglaševanje blaga ali storitev ali prepove objavo takšnega oglasa, če ta še ni bil objavljen, a je tik pred javno objavo. Prav tako kršitelju grozi denarna kazen, in sicer v razponu od 3000 do 40.000 evrov za pravno osebo in samostojnega podjetnika ter od 1200 do 4000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika.

Koliko kršitev uporabe slovenskega jezika med gostinci in trgovci so tržni inšpektorji zaznali in obravnavali v letu 2013, nam na inšpektoratu niso uspeli pojasniti, saj njihovi inšpektorji ne beležijo podatkov glede na dejavnosti, v katerih so bili pregledi opravljeni. So nam pa posredovali podatke o kršitvah 12. člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki med drugim poleg dosledne in pravilne uporabe slovenščine v oglaševanju določa tudi, da oglaševanje blaga in storitev ne sme biti nedostojno ali zavajajoče.

Večina prekrškarjev zgolj opozorjena

Inšpektorji so v letu 2013 opravili 46 pregledov in izdali šest upravnih odločb z začasno prepovedjo spornega oglaševanja. Izdanih je bilo pet prekrškovnih opominov ter 11 opozoril po zakonu o prekrških. V letošnjem letu so inšpektorji opravili šest pregledov in izdali 4 opozorila po zakonu o inšpekcijskem nadzoru ter pet opozoril po zakonu o prekrških. Ena oseba pa si je prislužila plačilni nalog.

V poročilu izpostavljajo, da je problematika uporabe tujega jezika na ozemlju Slovenije vedno bolj pereča, saj se trg vse bolj odpira. Veliko je namreč tujih ponudnikov storitev, veliko je tudi turistov, ki jim je uporaba tujega jezika namenjena. Žal pa se ob tem vse prevečkrat pozablja na slovenski jezik, opozarjajo na inšpektoratu. Za letošnje leto napovedujejo poostren nadzor uporabe manjšinskih jezikov na območjih avtohtonih narodnih skupnosti. "Cilj tržnega inšpektorata je zagotavljati ne samo dosledno rabo slovenskega jezika temveč tudi rabo jezikov narodnih skupnosti," še dodajajo.

V videu preverite, kakšno je mnenje naključnih mimoidočih in lastnika enega od ljubljanskih lokalov.