Slovenija

FOTO in VIDEO: Nekatere poti že prehodne, pogled na gozdove pa naravnost grozljiv

Ljubljana, 17. 02. 2014 12.41 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
B.G./M.R./STA
Komentarji
75

Ocene škode zaradi žleda v slovenskih gozodvih še ni, dobili pa naj bi jo v prihodnjih dneh. Država bo za pomoč prosila tudi Evropsko investicijsko banko. Sicer pa je sprehod po gozdu še vedno nevaren, zato je potrebna velika previdnost.

Slovenija je na zasedanju kmetijskih ministrov EU poročala o opustošenju zaradi ledene ujme in hudega žledu, pri čemer je izpostavila preliminarne ocene škode v gozdovih in kmetijstvu. Za zdaj je prva preliminarna ocena še vedno pripravljena na podlagi 40 odstotkov poškodovanih gozdov v Sloveniji. Natančnejše ocene se pričakujejo do srede, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša.

Slovenija se je zahvalila članicam EU, da so se takoj odzvale na prošnjo za pomoč v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito.

Za sanacijo škode bo Slovenija uporabila vse nacionalne vire in ukrepe v okviru novega programa razvoja podeželja. Ker pa to ne bo dovolj, namerava zaprositi tudi za ugodna mednarodna posojila in za pomoč iz evropskega solidarnostnega mehanizma, če bo škoda presegla 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), kar je 210 milijonov evrov.

Poškodovani gozdovi.
Poškodovani gozdovi. FOTO: D.O.

Zaradi ujme bo v program za razvoj podeželja vključila nov ukrep za sanacijo gozdov, za kar naj bi v letih 2014-2020 namenila do 20 milijonov evrov. Poleg tega namerava zaprositi za brezplačno strokovno pomoč Evropsko investicijsko banko (EIB) za pripravo sanacijskega načrta za gozdarstvo. Prejšnji teden so opravili prve pogovore z EIB, na katerih je banka predstavila svoje instrumente - možnost dolgoročnih posojil za 20 let in več, ki lahko imajo tudi večletni moratorij na odplačevanje z nizko obrestno mero, slovenska stran pa je predstavila škodo in potrebne ukrepe, je pojasnila Strniša. Za kolikšna posojila bo zaprosila Slovenija, je odvisno od škode.

Majhnim lastnikom bodo sicer pomagali z neposrednimi ukrepi z nepovratnimi sredstvi za dela v gozdu in na primer s sadikami, poslovni model ukrepa za preprečitev izgube vrednosti poškodovanega lesa pa se še pripravlja in ga bodo predstavili, ko ga bo potrdila vlada v prihodnjih dneh.

Sprehodi po gozdu so še vedno nevarni

Za nami je sicer sončen in topel vikend, ki je marsikoga zvabil na plano. A vonj po pomladi, ki ga je bilo zaznati v zraku, nam ne sme zamegliti razuma, svarijo tako odgovorni na Zavodu za gozdove kot tudi v Lovski zvezi Slovenije. Veliko gozdnih poti je še vedno neočiščenih, prav tako še vedno obstaja nevarnost padajočih vej, zato je lahko sprehod po gozdu še vedno nevaren. "Vrhovi in veje so še vedno vpeti med ostanke krošenj in lahko nenadoma padejo ter človeka resno poškodujejo," pravijo lovci, ki na terenu ocenjujejo posledice nedavne ledene ujme.

Pregled poškodovanosti gozdov po gozdnogospodarskih enotah
Pregled poškodovanosti gozdov po gozdnogospodarskih enotah FOTO: Zavod za gozdove

Sicer pa lovci poleg nevarnosti za človeka, ocenjujejo tudi obstoječe nevarnosti za divjad. Kot pravijo sicer konkretnih podatkov o škodi oziroma o izgubah divjadi še nimajo, najbolj pa so prizadeta območja na Notranjskem, kjer gozdovi zaradi velikega števila podrtih dreves še vedno niso prehodni. Za divjad so zaradi zdrsov nevarna tudi visokogorska območja, še pravijo.

Prostoživeče živali v takšnih razmerah najbolj potrebujejo mir, lovski čuvaji pa bodo ustrezno ukrepali oziroma živalim pomagali, kolikor se to da. "Najbolje jim bomo pomagali z urejanjem in vzdrževanjem njihovega življenjskega okolja ter da bomo evidentirane izgube upoštevali pri pripravi predlogov lovsko-upravljavskih načrtov. S tem namenom je LZS Zavod za gozdove Slovenije in ministrstvo za kmetijstvo in okolje zaprosila za zamik roka za pripravo letnega lovsko-upravljavskega načrta," so dodali.

LZS: Pse na povodce, da ne bodo napadli opešane divjadi!

Na LZS ponovno opozarjajo, da je treba imeti pse na povodcih. Če se pes brez nadzora giba prosto po naravi, preganja prostoživeče živali in sploh v zimskem času, kadar hrane ni, prostoživečo žival zaradi izgube energije oslabi ter lahko pahne v smrtno nevarnost, poleg tega lahko pes žival poškoduje ali pokonča. V spomladanskih mesecih, ko samice začno polegati mladiče, pa so tudi ti lahek plen za pse.

Lani so v informacijskem sistemu Lisjak zabeležili 788 izgub zaradi psov, leto prej 522 in leta 2011 684. "To so samo evidentirane izgube, zagotovo pa je še veliko takih, za katere sploh ne vemo, zato je ta številka še precej višja od uradne statistike," so še dodali v Lovski zvezi Slovenije.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (75)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

opazovalec_
18. 02. 2014 09.45
+3
Država naj s sredstvi spodbuja zagon lesne industrije, da se iz hlodovine pridobi čim več kvalitetnega lesa in lesnih izdelkov, iz vejevja pa peleti, sekanci,... To bi pomenilo zagon gospodarstva in ustvarjanje nove vrednosti v zameno za škodo, ki je nastala :) Najverjetneje pa bo kolona tovornih vozil s poceni hlodovino usmerjena v Avstrijo. Pametna politika in ministrstva bi vedela, da po gozdovih leži denar in bi delala načrt, kako to maksimalno izkoristiti v gospodarstvu.
Hary12
18. 02. 2014 08.54
+0
jankovič bo to vse porihtou
Vabis
18. 02. 2014 08.15
+4
Vlada-država se že veseli "ugodnih" evropskih posojil,pridobljenih z naslova naravne nesreče-žled in poplave... In kje bo pristal ta denar? V vedno prazni državni blagajni,za pokrivanje tekočih stroškov za delovanje obubožane države in za polnjenje bančne luknje v NLB. Prizadeti v teh nar.katastrofah ne bodo imeli od tega praktično nič.
Glavavtorbi
18. 02. 2014 08.10
+2
Ne zanašajte se samo na slike, poglejte si še kakšne domače filmčke, zaradi boljše prostorske predstave, kako dejansko zgledajo ta trenutek gozdovi, ker ste verjetno preleni in nesposobni, da bi si šli pogledat na lastne oči. Neverjetno, pred nosom nam bodo posekali naš pragozd, opranoglava javnost pa bo imela v glavi le par slik iz medijev, na katerih zarukanci vidijo kataklizmo in upostošenje po vojni z naravo, to še dodatno kaže na izrojenost slovenskega naroda. Samo o denarju se še menite, kot da boste vi osebno od upostošenja kaj dobili in tudi če bi, od kdaj zahtevamo plačilo, če nam teroristi porušijo pol bajte oziroma okupator upostoši pol ozemlja? Najbrž bi rada natoarmija zdaj razglasila še prepoved gibanja in okupirane cone, tam kjer bo kmečka mafija uničevala domovino, brez radovednežev in brez kamer, z ogromno laži, kvazi prič ter propagande, jim bo še res uspelo. Poti so že neprehodne, čeprav so bile vse asfaltirane ceste že prvi dan normalno prevozne, gozd je nevaren, čeprav je bil vedno, vsako leto po zimi grozi padec posušenih debel in vej na glavo, ves čas odpadajo suhe veje, skoraj vsako leto pade kakšno drevo čez godne potke, ker v gozdu poti sploh ni, če jih popotniki, lovci, gozdarji ali trimčkarji ne utirajo s svojo hojo, bi se v nekaj letih popolnoma zarasle, za razliko od asfaltiranih cest, ki smo jih ukradli naravi. Čimveč v gozd in poslikat, verjemite mi, za ta zločin tisočletja bo nekdo še odgovarjal, tudi če se bo okupatorjem in državnim teroristom res posrečilo izpeljati skrivnostne mračne načrte do konca. Država je gnila in zločinska, nihče drug, evropa, bog ali neke moralne avtoritete nam ne bodo pomagale, ker se vsi bojijo vojske in državne represije oziroma se nihče iz tujine ne bo mešal ker to ni njihova stvar in si obetajo poceni fosilno gorivo, zdaj je le še od Slovenskega naroda odvisno kakšna usoda nas čaka. Brez gozdov bomo vsi trpeli in kot narod ne bomo preživeli. O tem ni nobenega dvoma.
Glavavtorbi
18. 02. 2014 07.46
+2
Slike dokazujejo točno to, kar sem že komentiral, da škode na gozdovih praktično ni oziroma da so to povsem normalne posledice na zaraščenih rastlinah, kot posledica ugodnega vremena prejšnjih let. Pozabite odlomljene veje, ker to niso roke ali noge in bodo v nekaj mesecih ozelenele in rasle naprej, to še zdaleč niso uničena drevesa. Spipalo je par rastlin, vendar poglejte korenine padlih dreves, zarasle so se na pol metra rodovitne prsti, ki ni mogla podpirati njihovo lastno težo in jih je zaradi dodatne obremenitve, odluščilo iz gole skale. Tam itak ni moglo rasti drevo skratka, ker je bil sloj zemlje pretanek, za taka drevesa je samo vprašanje časa kdaj bodo padla in bi jih podrl že navaden veter. Poglejte slike, mar ne vidite, da večina dreves stoji? Za psihopate je pa to seveda povsem druga zgodba, zgleda fevdalisti mislijo, da smo v nemčiji, ki je že zdavnaj ostala bre svojih gozdov, kar danes raste, niso naravni pragozdovi kot je naš ampak sodobne gozdne njive, na katerih sadijo drevesa za sečnjo in zato govorijo o pridelku oziroma škodi, kadar je letina slabša. Mi ne rabimo nobenih kreditov, vse to kar vidite na slikah, lahko kmetje počasi sami odpeljejo, nihče nima pravice sekati nobenih rastočih dreves, kaj šele celega gozda, kot to očitno nameravajo, pod izgovorom naravne katastrofe, ki se ni nikoli zgodila. To je zgodovinsko usodna laž, vojaška propaganda najslabše vrste, s katero bi radi veleizdajalci najbrž pokrili klerotalibanske dolgove, na račun prihodnosti Slovenskega naroda, če ta zaradi sodobnega fassizma sploh obstaja.
JožeMaTriKože
18. 02. 2014 20.31
Ja prov maš, pa mislm da ne bi škodlo to še kakemu novinarju poslat ki ima posluh za resnično pomembnost naših gozdov. Ne smemo jim pustit da nas oropajo še zdravih dreves
drugnben
17. 02. 2014 21.55
+3
Od septembra je bilo že toliko dežja da bi bilo dovolj za celo leto, poleti bomo pa spet poslušali kakšna suša je.
lenoritis86
17. 02. 2014 20.19
+0
in kaj nato reče katanec????
clox
17. 02. 2014 20.09
+1
Pot na šmarno goro je gotovo ena najbolj pomembnih in mora bit očiščena. Samopomembnost morostarejv na višku... poden od podna ste
felix59 drugič
17. 02. 2014 20.47
+2
Eastman
17. 02. 2014 23.56
+0
Tipičen Slovencelj... ti žena že dolg ni dala!
clox
18. 02. 2014 06.02
+3
Z Jesenic žabica. S kraja kjer ljudje znajo trdo delat, za razliko od vas morostarskih žeparčkov.
alpsko-mleko
17. 02. 2014 19.07
+5
Zakaj se vedno od kaksnih nesrec, na splosno v gorah/hribih, najpogosteje pise o Smarni gori...kot da je vele hrib Slovenije...to da je biu medved uceraj gor na pohodu pa nikjer ne pise..to pa vedo samo prebivalci Zavrha.
Bordmatic
17. 02. 2014 19.13
+13
ves zakaj se tok pise v tej s.gori zato ker gor hodjo vecalman samo ljubljanske srajce....za parkirnino jim je pa skoda dat pri lipi....rajs parkirajo ob cesti...k pa jaz pridem v lj pa moram placat parkirisce drugac pa takoj pajk odpelje avto....
Eastman
17. 02. 2014 23.57
+1
Lipi ne dam niti centa... le zakaj,spomni se na umrle punce.
Krta?a 21
17. 02. 2014 19.01
+1
Drugace pa sonce na vsakih 11 let menja polariteto, kar vpliva tudi na vreme, ki takrat podivja. Nic nadpovprecno nenormalnega. Je pa skoda toliko vecja ker ni vec vzdrzevanja na elektro omrezju. Za ta del pa ni kriva narava.
Bordmatic
17. 02. 2014 19.07
-1
nene to je nenormalno ker je to zacetek konca....
clox
17. 02. 2014 20.09
-1
LOL ja dej še kakšno od skeptikov... od 1880 (prvih zabeleženih merjenj) naprej gre trend v eno smer. Ne gor ne dol, ne cikel... V ENO SMER
Bordmatic
17. 02. 2014 18.58
+5
brez zamere tok brez poselnih....pa ne da bi su kdo v gozd pa pomagal cistit.. ne ne oni rajs doma lezijo...
Padra
17. 02. 2014 19.46
+10
Eastman
17. 02. 2014 23.58
+3
Za delo v gozdu moraš biti usposobljen, na to opozarjajo tudi gozdarji.
Krta?a 21
17. 02. 2014 18.57
+2
Upam da je v glavnem farjem pa drzavi potolkl. Privatnim lastnikom pa kaj naj recem... Upam da se boste uspesno znasli in nekako sanirali.
beowulfsam
17. 02. 2014 22.02
Če državi nabije stroške pol jih tud teb, razen če se nisi odselu. Elektro podjetja že jamrajo, da ni dinar, da bo treba položnice podražit, čeprav je elektrika najbolj pocen ever (so lepo povedal, 1/3 položnice je elektrika, 2/3 pa vse ostalo, ki gre pa bohve kam). Strošek sanacije gozdov bo tud od nekje država napraskala, kar pomeni, da bo nekdo drug dobil manj....kaj pa vem, šolstvo, zdravstvo...kdorkoli že.
Sinned037
17. 02. 2014 18.47
+3
Oprostite, ampak ali je normalno, da je včeraj sijalo sonce in so cvetele trobentice, ponoči je grmelo in je šla toča, zjutraj pa vse belo in sneg? Meni je vse skupaj čudno....
Uporabnik523040
17. 02. 2014 18.57
-3
kje si pa ti ljuba duša točo vidu...jao folk...ni vsak leden dežek že toča...pa tut sodra še ni toča...jao kakšne si izmislijo takile mestni fantki...toča....izjava leta....
Sinned037
17. 02. 2014 19.08
+7
1. Sem puca :) 2. Sem iz vasi :) 3. Te je šel pa leden dežek z premerom 0,5 - 1 cm
Tilcmessi
17. 02. 2014 18.40
+2
Grozno to je posledica našega ravnanja z naravo ko se bomo zavedali pa bo prepozno..Poleti bo pa spet suša..
ghee
17. 02. 2014 18.32
-1
hoho na golovcu zgleda tko k da bi bla vojna ....
Krta?a 21
17. 02. 2014 19.21
upornik22
17. 02. 2014 18.22
-2
avstricji morajo premagat rise da pol lohk kupijo naš les ker drugače ga ne bodo
crysis
17. 02. 2014 18.17
-1
zdej ga saj k avstricam navjo mogl vozt
luckyss..
17. 02. 2014 18.08
+16
Če gledamo na ta "žledolom" z vidika celotne Slovenije, potem vse skupaj ni tako hudo, ker je poškodovana lesna masa še vedno v okvirih letnega prirasta (8 milijonov m3). Seveda pa je v praksi precej drugače, ker so tudi območja kjer je uničen praktično ves gozd ali pa vsaj več kot polovica. In tu je glavni "keč",namreč kako bo država razdelila evropske milijone....tistim, ki so pomoči potrebni, ali (kot navadno) tistim pri koritu !! Kar pa se divjadi tiče, ta si bo opomogla sama, psov pa res ne spuščat po gozdovih - to naj velja tudi (ali predvsem) za lovce in njihove cucke.....
User468584
17. 02. 2014 18.56
+3
+7
Sm se pelu od Nanosa do Postojne...tut ena dreva ni cela...na žalost...Čečensko meto Grozni k so Russi ene 4 miljarde kg TNT-ja pržgal...sam štible...pa to ...
kosez
17. 02. 2014 16.50
+4
Glavno, da ste ovce lahko šle na Šmarno goro...
caspera1
17. 02. 2014 17.06
+12
So ti bolj všeč tisti, ki hodijo na križarjenja, na večdnevno smuko v tujino in razna VIP srečanja.