Tokrat gre k sreči le za vajo, a kot nam pojasni vodja omenjenega oddelka Uprave za pomorstvo Primož Bajec, reševalci letno opravijo okoli 100 intervencij. "Za intervencijo se smatra vsako naše dejanje na morju, vsi dogodki, ki niso običajni. Sem sodijo različna onesnaženja morja, poškodbe čolnov, težave plavalcev na divjih plažah, tudi lažni alarmi … Dejanskih reševanj pa imamo šest ali sedem letno. K sreči jih je malo in večinoma se kar hitro končajo."
Ko reševalci prejmejo klic, je njihov reakcijski čas odvisen od tega, ali se to zgodi v delovnem času celotne uprave, torej ob delavnikih do 15. ure, ali pa tedaj, ko je na delu le dežurna služba. "Če se nekaj zgodi v našem delovnem času, nas je v štabu prisotnih več in lahko ukrepamo relativno hitro. V primeru, da se nekaj zgodi za konec tedna, ponoči ali med prazniki, pa je naš reakcijski čas seveda malo daljši. Dežurna ekipa, ki je v pripravljenosti na svojih domovih, za izpluje čolna običajno rabi 20 do 25 minut."
Če gre za dejansko reševanje osebe na morju, je prvi ukrep ugotoviti njeno zadnjo lokacijo, pojasni Bajec. Te običajno niso natančne, saj klicatelji ne znajo oceniti koordinat in oddaljenosti na morju, zato v centru na osnovi pogovora s klicateljem poskušajo ugotoviti najverjetnejšo lokacijo dogodka. Ko posadka, ki je običajno tričlanska, izpluje s čolnom, podrobneje razišče področje in ga omeji glede na značilnosti terena. Takrat se dogovorijo, na kakšen način bodo iskali. So tudi v stalnih kontaktih s centralo, tako da lahko, če potrebujejo pomoč, to javijo kolegom na obali.
Nekaj kapljic dežja, ki pospremi tokratno reševalno vajo, ni niti blizu situaciji, s kakršnimi se reševalci soočajo v realnosti, zato je izjemno pomembno, da je njihov čoln posebej grajen za iskanje in reševanje v vseh vremenskih razmerah. "Dejansko ni vremena, v kakršnem ne bi mogli izpluti s tem čolnom. V hudem neurju ga hermetično zapremo in odplujemo. V primeru, da nas prevrne, je zgrajen tako, da sam sebe spet postavi v pravilen položaj in lahko plujemo naprej," opisuje Bajec. Prav tako lahko s čolnom zaradi dveh jet pogonov naredijo zelo oster krog in upenijo morje, da se na tak način vodna gladina zravna in je iz nje lažje rešiti človeka.
Da bi bilo takih primerov čim manj, Bajec vsem, ki se odpravljajo na morje, svetuje, naj se pred tem pozanimajo, kakšna je vremenska napoved, naj preverijo pogonske motorje in ostale naprave na čolnu, ter naj preverijo, ali ima čoln vso opremo in dokumentacijo, ki jo potrebujejo. Če bodo na morju dlje časa, naj s seboj vzamejo dovolj hrane in vode ter zaščito pred soncem. "Ko se enkrat odpravijo ven na morje, pa naj seveda opazujejo okolico, se ravnajo po prometu in vremenskih neprilikah," še zaključi Bajec.
Kako je potekala reševalna vaja, pa si poglejte v pripetem videoposnetku!
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.