0°C

FOTO in VIDEO: V alpskih dolinah toliko snega januarja ni bilo že več desetletij

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
AVTOR
Rok Nosan /
KOMENTARJI
72
Medtem ko je v večjem delu države letošnja zima še ena v nizu s snegom zelo skromnih zim, pa je povsem drugače v alpskih dolinah, kjer toliko snega januarja ni bilo že več desetletij. Tudi sredogorje in visokogorje je v zadnjih tednih obilno zasnežilo. Na Pokljuki imajo snega dobesedno vrh glave, saj snežna odeja sega več kot dva metra visoko. Kaj je pravzaprav vzrok za tako debelo snežno odejo na tem območju in zakaj se moramo drugod po Sloveniji sprijazniti le z 'drobtinami'?

Letošnjo meteorološko zimo po nižinah zaznamuje turobno, sivo vreme, v gorah in tudi v nekaterih alpskih dolinah pa obilica snega. Že več kot en mesec smo namreč bolj ali manj pod vplivom vlažnih južnih vetrov. Naši kraji so vseskozi blizu meje, kjer se srečujeta topel zrak z juga in hladnejši s severa, kar je glavni recept za pogoste in obilne padavine, še zlasti na zahodu Slovenije. 

Ko razmeroma topel in vlažen zrak naleti na Alpe, se je prisiljen dvigniti. Pri dviganju se ohlaja in ker hladen zrak ne more vsebovati toliko vlage kot toplejši, se odvečna vlaga izloči v obliki padavin. Močnejše sneženje na severozahodu države je torej posledica dviganja vlažne zračne mase na južna pobočja Alp. Običajno najobilneje sneži tik pred in najvišjimi vrhovi in tik za njimi. Ker so alpske doline z okoliškimi gorami dobro zaščitene pred vdorom razmeroma toplega zraka od juga, je na severozahodu Slovenije v zadnjih tednih večino časa snežilo precej nižje kot drugod po Sloveniji, k še dodatnemu nižanju meje sneženja na tem območju pa so prispevale obilne padavine.

V Ratečah je od prvega decembra do danes padlo že več kot 450 litrov padavin na kvadratni meter, od tega približno polovica v obliki snega. To je več padavin, kot jih tu običajno pade v štirih decembrih skupaj! Podobna je bila količina padavin na Kredarici, ampak tam je vseskozi snežilo. Tudi drugod po Sloveniji je bila prva polovica meteorološke zime nadpovprečno 'namočena', vendar padavine vseeno niso bile tako obilne kot na severozahodu države, temperature pa so bile nekoliko višje, zato je po nižinah večinoma deževalo.

V Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah najdebelejša snežna odeja v januarju po letu 2001

Večkratne obilne padavine v preteklih tednih so zlasti na območju Julijskih Alp in zahodnih Karavank ustvarile za začetek januarja zelo debelo snežno odejo. Če je bilo na Kredarici prvega decembra zelo skromnih 15 centimetrov snega, sneg sedaj sega več kot štiri metre visoko. To je mnogo več od dolgoletnega povprečja, ki po podatkih Arsa znaša okoli 175 centimetrov. Zelo debela snežna odeja prekriva tudi sredogorje. Na Voglu je snega 275, na Zelenici v Karavankah 217, na Rudnem polju 198, na Vršiču 184, na Predelu 138, na Ratitovcu 107 in na Blegošu 105 centimetrov.

Še bolj nenavadna kot v sredogorju je za začetek leta več kot meter debela snežna odeja v alpskih dolinah. V Ratečah je bilo že konec decembra skoraj meter snega, ob novi obilni pošiljki v preteklem tednu pa je bila tretjega januarja zjutraj snežna odeja debela 135 centimetrov, kar se je nazadnje v januarju zgodilo pred 43 leti. Novozapadli sneg je bil v posameznih plasteh zelo moker, tudi skorjast, tako da je snežna odeja zadržala večino padavin, tudi če so bile te vmes v obliki dežja. V alpskih dolinah se je tako močno povečala snežna obtežba, zato so v preteklih dneh ponekod odstranjevali sneg s streh.

Pred štiridesetimi in več leti so bile sicer bile takšne zime pri nas nekaj povsem običajnega. Najvišje je snežna odeja v Ratečah segala 15. februarja 1952, ko je bilo kar 240 centimetrov snega. Tista zima je bila tudi drugod po Sloveniji s snegom zelo radodarna. V Ljubljani je snežna odeja takrat segala rekordnih 146 centimetrov visoko. Od takrat ni bilo v prestolnici nikoli več kot meter snega.  

Vir podatkov: ARSO