FOTO in VIDEO: 'Za prihodnost moramo nekaj storiti'

Ob praznovanju praznika dela so po celi Sloveniji potekale številne prireditve. Ena osrednjih prireditev je bila na Javorovici nad Šentjernejem, kjer je zbrane nagovoril predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je bil govornik v Debencu pri Mirni.

Na ljubljanskem Rožniku je imel govor župan Zoran Janković, v Hlevišah nad Idrijo pa sta na tradicionalno prvomajsko srečanje prišla SD-jeva evropska poslanka Tanja Fajon in poslanec SD v državnem zboru Samo Bevk. Proslave, tudi v organizaciji sindikatov, potekajo prav tako drugod po državi.

Gantar: Kršenje delavskih pravic se mora končati

Na slovesnosti ob prvomajskem srečanju pri spomeniku NOB na Javorovici nad Šentjernejem je predsednik DZ Pavel Gantar dejal, da morajo ljudje, ki so spravili podjetja v stečaje ali prisilne poravnave, odgovarjati za svoja dejanja, toliko bolj, če se dokaže, da so se pri tem sami okoriščali.

Po njegovih besedah ne moremo mimo dejstva, da so pridobljene delavske pravice v sedanjih kriznih časih tudi pri nas večkrat grobo kršene in pogostokrat priznane le na deklarativni ravni. To se mora končati, je poudaril.

Gantar tudi meni, da je gospodarska kriza državljane Slovenije postavila pred nove izzive ter pred vprašanje, kako naprej. Politični spori okoli skupne prihodnosti se zaostrujejo prav v času, ko se je Slovenija iz najhujšega po vsem sodeč že izvlekla in beleži zmerno gospodarsko rast. Zato moramo nekaj storiti za prihodnost, je dejal.

Ni namreč vlade na svetu, ki bi lahko danes mladim ponudila zaposlitveno varnost za vse življenje, je prepričan Gantar, saj se je "svet pač spremenil". Obregnil se je tudi ob aktualno politično dogajanje in pojasnil, da če kaj potrebujemo v današnji slovenski politiki, je to, "da postavimo skupne cilje pred kalkulacije posameznih političnih strank ali veljakov".

Sinoči je osrednja prireditev potekala na Rožniku. Kresovanje si lahko ogledate v spodnji galeriji.

Sinoči goreli kresovi

Na predvečer praznika dela so kot vsako leto po vsej Sloveniji zagoreli kresovi. Kurjenje kresov na predvečer prvega maja je že dolga leta tradicija po vsej državi, ponekod jih spremljajo tudi govori, ognjemeti in glasbeni nastopi. Osrednja prireditev je potekala na ljubljanskem Rožniku, kjer je kres, zaradi razmočenih tal, rabil kar nekaj časa, da je zagorel. Pred tem pa je zadonela delavska himna.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je zatrdil, da krize niso povzročile pokojnine in delavske plače, temveč pohlepen kapital. Zato "ne" pokojninski reformi, je pozval. Nobena delavska pravica ni podarjena, prav za vsako se je treba boriti, je tudi poudaril.

"Gospodje politiki zahtevajo, da zgarani ljudje delajo tri leta dlje, in mislijo, da bodo s tem rešili pokojninsko blagajno," je bil oster Semolič. Ti politiki se po njegovih besedah ne zavedajo, da je delavec, starejši od 60 let, za delodajalca čisti strošek, da večina ljudi take obremenitve ne bo zmogla ter tako večina sploh ne bo dobila polne pokojnine.

Semolič vidi rešitev na drugem koncu verige: delo naj dajo mladim, ki so izobraženi in dela željni, dobički pa naj ne gredo v roke špekulantov in na borzo, temveč naj se vlagajo v razvoj in nove tehnologije. Napovedal je, da bodo sindikati storili vse za neuspeh "te krivične reforme".

Ob tem se je vprašal, ali je res naša usoda večno krčenje pravic, ali je res nemogoče v 21. stoletju celo zahtevati več pravic in več pravne varnosti. "Politiki bi radi videli, da smo ubogljivi in se s tem sprijaznimo," je menil in državljane pozval, naj se borijo, naj se "povežejo za lepši jutrišnji dan".

Janković v bran pokojninski reformi

Danes pa je na Rožniku spregovoril ljubljanski župan Zoran Janković. Najprej se je dotaknil boja proti okupatorju in dejal, da se je treba zahvaliti tistim, ki so omogočili ljubezen do domovine, tovarištvo, solidarnsot, strpnost in pa odrekanje. Nato pa je dejal, da bi moral, kljub temu, da to nekateri zanikajo, še vedno veljati slogan: "Delu čast in oblast".

Pridružil se je Semoliču, da se v državi ne bi smeli deliti na tiste, ki državo usmerjajo in jemljejo državi tisto, kar ima ter na delavce, ki trpijo. Pravi, da je prišel čas, ko bi morali spoštovati tista podjetja, ki dobro delajo. "V tistih podjetjih, v katerih dobro delajo, morajo biti spoštovanje, solidarnost, strpnost in sodelovanje. Brez tega ne gre," je povedal. Dotaknil se je tudi pokojninske reforme in ji za razliko od Semoliča stopil v bran. Pri tem je poudaril, da se starostna doba podaljšuje, tiste najbolj vnete kritike pa je opozoril, da so že starejši od 60 let, pa pri 60. niso šli v pokoj.

Delo ni pravica, ampak vrednota

Ob letošnjem 1. maju, prazniku dela, v SLS opozarjajo, da delo ni le pravica – pravica do dela in pravica iz dela, temveč tudi ena izmed najpomembnejših vrednot naše družbe, ki ne le omogoča ekonomsko preživetje posameznika in njegove družine, ampak tudi osebni ustvarjalni razvoj in zadovoljstvo človeka. Po besedah podpredsednice SLS Olge France moramo zato v teh težjih časih, ko eno največjih slovenskih 'podjetij' na žalost postaja ravno Zavod RS za zaposlovanje, in ko so mnogim tako slovenskim kot tujim delavcem na delu v Sloveniji množično kršene delavske pravice (neizplačane plače, neplačani prispevki itd.), vsi skupaj v Sloveniji okrepiti zavedanje o pomenu dela ne le kot temeljne človekove pravice, ampak tudi kot temeljne družbene vrednote, ki ljudem daje tudi dostojanstvo in prispeva k osebni sreči.

Prvi maj, simbol boja izkoriščanih delavcev in simbol združitve enakomislečih po vsem svetu, je v današnjih časih aktualen bolj, kot si je bilo še ne tako dolgo tega mogoče predstavljati, pa pravijo v SDS. Gospodarska kriza ni razkrila le krhkosti ekonomskega sistema, ampak je razgalila tudi temne plati navidezno urejenih družbenih razmer. V SDS zato ob prazniku dela vsem želijo, da bi naslednje leto ob tem času lahko govorili o novih delovnih mestih, plačah, ki omogočajo normalno preživetje in vrnitvi dostojanstva vsem zaposlenim. ''Želimo, da bi delo postalo vrednota, ne le zaposlenim, ampak tudi lastnikom kapitala.''

V spodnji galeriji si oglejte največji kres v Sloveniji in 30-metrski kres v okolici Brežic.

V Rušah so kresovali prav na poseben način. Odločili so se, da bodo zbrali čim več odpadnega lesa, vej obrezanih dreves, živih mej in drugih lesenih odpadkov ter narediti največji kres v Sloveniji.