Slovenija

FOTO: Kako izgledajo nesojene ljubljanske džamije?

Ljubljana, 12. 01. 2012 17.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V prostorih mestne občine so na ogled prav vse prijavljene verzije ljubljanske džamije. Nekatere izgledajo zelo tradicionalno, druge pa sploh niso prepoznavne. Izbrali smo pravo, pravi Koželj, predsednik komisije.

Za arhitekte je džamija življenjski projekt, ki je izjemnega pomena za vzpostavljanje multikulturnega dialoga, ki ga Evropa tako zelo potrebuje. Janez Koželj, podžupan Ljubljane

V Zgodovinskem atriju Mestne hiše je danes podžupan Ljubljane Janez Koželj otvoril razstavo, na kateri si lahko obiskovalci ogledajo prav vse projekte, ki so bili prijavljeni na mednarodni natečaj za idejno in projektno rešitev Islamskega versko kulturnega centra v Ljubljani. Na razstavi si je tako mogoče ogledati 44 raznolikih projektov, od tega kar 16 iz tujine. Kot smo se prepričali tudi sami, so nekateri bolj, drugi manj tradicionalni, vsekakor pa so vsi nadvse zanimivi.

Nekatere preveč tradicionalne, druge premalo

Tako bi v Ljubljani izgledala ena od 44 predlaganih džamij.
Tako bi v Ljubljani izgledala ena od 44 predlaganih džamij. FOTO: Miro Majcen

"S to razstavo izpolnjujemo svojo obvezo, da bomo pokazali strokovni in širši javnosti vse projekte natečaja. Namen razstave je, da tisti, ki se niso uspeli uvrstiti v finale, primerjajo sami svoje rešitve z nagrajenimi in na ta način preverijo, kakšna so bila merila ocenjevalne komisije," je izpostavil ljubljanski podžupan, ki je bil tudi predsednik ocenjevalne komisije. Kot je pojasnil, so morali arhitekti privzeti vsebino, sprejeti jezik islamske kulture ter ga interpretirati na sodoben način. Ustvariti so morali prostor dialoga, pri čemer so imeli nekateri težave s preveč tradicionalnim jezikom islamske arhitekture, drugi pa s preveč nove, generične in splošne arhitekture, s katero so izgubili svetost in prepoznavnost. Komisija je iskala kompromis, in ga naposled vendarle našla, še pravi Koželj, ki je prepričan, da je slovenska družba danes dozorela in postala multikulturna, kar je nujno potrebno, da se tak projekt uresniči.

Na natečaju je zmagal projekt Bevk Perović arhitektov, ki so si s tem prislužili 30 tisoč evrov nagrade, drugonagrajena je bila ekipa z Ino Šuklj Erjavec in Andrejem Erjavcem na čelu, tretje mesto pa so s svojo mojstrovino zasedli Kombinat, Scapelab ter Genius Loci.
Na natečaju je zmagal projekt Bevk Perović arhitektov, ki so si s tem prislužili 30 tisoč evrov nagrade, drugonagrajena je bila ekipa z Ino Šuklj Erjavec in Andrejem Erjavcem na čelu, tretje mesto pa so s svojo mojstrovino zasedli Kombinat, Scapelab ter Genius Loci. FOTO: Miro Majcen

Zmagovalci odnesli 30 tisoč evrov vredno nagrado

Kot je znano, je zmagal projekt Bevk Perović arhitektov, ki so si s tem prislužili 30 tisoč evrov  vredno nagrado, drugonagrajena je bila ekipa z Ino Šuklj Erjavec in Andrejem Erjavcem na čelu, tretje mesto pa so s svojo mojstrovino zasedli Kombinat, Scapelab ter Genius Loci. Poleg teh so nagrajeni še trije drugi projekti.

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus
Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus FOTO: Miro Majcen

Nova džamija bo stala na danes še neurejenem območju Spodnje Šiške, med Železniškim muzejem, Delom in gorenjsko železnico ter bo prispevala k dolgoročni oživitvi predela ob Parmovi ulici. Islamsko versko in kulturno središče bo obsegalo 5.200 kvadratnih metrov prostorov. Osrednji prostor bo 1.640 kvadratnih metrov velika molilnica, ob njej pa bodo zgradili še knjižnico, knjigarno, restavracijo, športno dvorano, družabne prostore, učilnice, kabinete in nekaj manjših stanovanjskih enot. Kompleks bo razpolagal tudi z lastno garažo za 300 vozil.

Mufti: Izbrani projekt je zelo funkcionalen

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je ob odprtju razstave dejal, da so zdaj sicer korak bližje k džamiji. "Ko bomo postavili temeljni kamen, lahko javno govorimo o džamiji. Do takrat nas čaka še veliko dela," je poudaril. Za islamsko skupnost pa je po njegovem mnenju pomembno, da je izbrani projekt arhitekturnega biroja Bevk Perović zelo funkcionalen.

Na natečaj so arhitekti prijavili kar 44 različnih projektov.
Na natečaj so arhitekti prijavili kar 44 različnih projektov. FOTO: Miro Majcen

"Gre nam na roko tudi to, da se lahko gradi po delih, tudi odziv javnosti je bil pozitiven," je dejal. Ob tem je opozoril na leto 1982, ko je bil izpeljan natečaj za idejno zasnovo džamije, a Ljubljana ni bila pripravljena urediti vseh potrebnih dovoljenj.
"Upam in hočem verjeti, da je prišel čas, ko nam odgovorni v občinski administraciji želijo pomagati, da pridemo do gradbenega dovoljenja v razumnem času, to je do marca 2013," je poudaril.

Danes zvečer bo na gradu Fužine srečanje slovenskih arhitekturnih birojev, ki so se uvrstili v finale natečaja. Predstavili bodo svoja dela, ki jih bosta komentirala mufti Grabus in Koželj.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10