FOTO: Slovencem za zgodovinski vzpon na Hagshu v Himalaji prestižna alpinistična nagrada

Med letošnjimi prejemniki prestižnega zlatega cepina so tudi Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen s prvenstvenim vzponom v severni steni Hagshuja, so sporočili s Planinske zveze Slovenije (PZS). To je že šesti zlati cepin za Slovenijo v 23-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najpomembnejše alpinistične vzpone.

''Odprava Planinske zveze Slovenije Hagshu 2014, ki je potekala od 6. septembra do 14. oktobra 2014, je bila zaznamovana z birokratskimi težavami, a Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so z veliko mero motivacije in nepopustljivo vztrajnostjo v indijski Himalaji splezali prvenstveno smer v severni steni Hagshuja (6657 m), ki so jo ocenili z najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske lestvice,'' so zapisali pri PZS. Do takrat je bila severna stena Hagshuja 25 let neosvojena, čeprav je bilo poskusov veliko.

Mednarodna komisija za zlati cepin je v obrazložitvi izpostavila 1350-metrski prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja, ocenjen z ED in opravljen v težavnih razmerah, zaradi katerih so morali Lindič, Prezelj in Česen po 23 urah vzpona bivakirati visoko v steni in so vrh dosegli naslednji dan, 30. septembra 2014, nato pa sestopili po zahtevni Poljski smeri prvega pristopa na Hagshu leta 1989.

''Mogoče je komisijo pritegnila tudi spontanost našega plezanja''

''Vzpon je bil medijsko zanimiv tudi po zaslugi zgodbe, ki so jo ustvarili angleški alpinisti s svojimi predhodnimi in lanskimi poskusi na gori. To mu ne poveča objektivne vrednosti, ga pa za širše občinstvo naredi zanimivega in izstopajočega. Vseeno upam, da to ni bil eden od razlogov za podelitev te nagrade. Priznati je treba, da je vzponov podobne zahtevnosti, kot je bil naš, še kar nekaj. Mogoče je komisijo pritegnila tudi spontanost našega plezanja, ki je bilo vse prej kot načrtno osvajanje še nepreplezanega ali neosvojljivega,'' je komentiral Česen.

Vodja odprave Lindič pa je dejal, da se ga te nagrade trenutno ne dotaknejo preveč. ''O primerjavi in vrednotenju alpinističnih vzponov je bilo povedanega že toliko, da ne bi izgubljal besed. Smešno je le, da se sam ne morem odločiti, kateri izmed mojih dveh nominiranih vzponov je boljši … Morda sem naiven, a od zlatega cepina pričakujem predvsem prijetno druženje z drugimi plezalci, ki jih morda drugače ne bi srečal. Če se bom zaradi katerega izmed teh priznanj lahko še bolj posvetil plezanju, pa samo toliko bolje,'' je dejal.

''Zdaj spremembe v družbi na alpinizem izraziteje vplivajo kot posamezni alpinisti. Pred četrt stoletja je bila negotovost del normalnega življenja, danes pa je privilegij, ki si ga moraš dobesedno vzeti, če želiš polnovreden alpinizem. Vsi komunikacijski in tehnični pripomočki ter sodobna oprema so naše glave preparirali po svoje. Potovati je zdaj preprosteje. Če k temu pridamo še sodoben razmah zavarovalništva, bančništva in advokature, je res čudno, da nekoga navdušuje negotovost in sprejemanje lastne odgovornosti tukaj in zdaj,'' pa je povedal Prezelj.

To je že šesti cepin

Zgodovino zlatega cepina so, kot so navedli na PZS, vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 23 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar šestkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m). Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu.

Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič.