FOTO: Bo Slovenija sprejela več beguncev iz Afrike?

Na obisku v Sloveniji je danes evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström, ki se je sestala z notranjo ministrico Katarino Kresal. Poleg načrtovanih sprememb azilne politike v EU in boja proti korupciji sta po ogledu azilnega doma na Viču obravnavali tudi možnost, da bi Slovenija prevzela še kakšnega begunca iz Severne Afrike.

Osem beguncev z Malte že pri nas

Zaradi navala priseljencev iz Severne Afrike so se v Bruslju v zadnjem času ponovno okrepili pozivi državam članicam EU, naj pomagajo pri delitvi bremen priseljevanja. Tu je še posebej problematična Malta, na katero se steka veliko beguncev iz Severne Afrike, medtem ko v Italijo prihajajo predvsem ekonomski migranti.

Slovenija je v okviru projekta Eurema v preteklosti že sprejela osem beguncev z Malte in ta projekt je trenutno v postopku evalvacije. Glede tega je Kresalova danes ponovila, da bo Slovenija – če se bo izkazalo, da res vse dobro teče – morda sprejela še kakšnega begunca, bolj določna pa tudi tokrat ni bila.

Triglav še ni nared za pomoč

Glede možnosti, da bi Slovenija pri soočanju z valom priseljencev pomagala z ladjo Triglav, je Kresalova opozorila, da ta ni v lasti notranjega ministrstva, obrambno ministrstvo pa pravi, da ladja še nekaj časa ne bo pripravljena za tovrstne misije. "Zato bi raje šla po že preizkušeni poti," je dejala ministrica, ki se torej zavzema za to, da Slovenija pri soočanju z imigracijskimi pritiski raje pomaga tako, da sprejme še dodatne begunce.

Pohvale azilnemu domu in delovanju NPU

Ministrica in komisarka sta si sicer danes najprej ogledali azilni dom na Viču, ki je bil delno financiran tudi z denarjem EU in glede katerega sta obe poudarili, da je izredno lepo urejen. Po besedah ministrice je dobro, da sta si lahko tudi v živo ogledali, da imamo v Sloveniji res dober azilni sistem in da je za ljudi dobro poskrbljeno.

Ogledu azilnega doma je sledil obisk na Nacionalnem preiskovalnem uradu, kjer sta ministrica in komisarka med drugim govorili z direktorjem NPU Harijem Furlanom. Kresalova je izpostavila, da so rezultati urada po letu delovanja lepi in da je bilo veliko narejenega. Malmströmova je potrdila, da je "impresivno", koliko je NPU dosegel v tako kratkem času.

Notranja ministrica je tudi povedala, da so na NPU poleg boja proti korupciji in gospodarskemu kriminalu na sploh govorili o mednarodnem sodelovanju in o tem, "kaj bi lahko Evropa dobrega odnesla od sistema pri nas".

Minister Zalar z evropsko komisarko o napadih na informacijske sisteme

V zvezi s krajo identitete je minister Zalar evropsko komisarko seznanil s slovenskim stališčem, da gre pri tem kaznivem dejanju za tako kompleksen problem, da pričakujemo, da bo Evropska komisija najprej pripravila predlog evropske strategije o upravljanju identitete. Zato po mnenju ministrstva zaenkrat ni primerno, da bi se to vprašanje vključevalo v direktivo.

Evropska komisarka je pojasnila, da zaradi podobnega stališča vrste drugih držav članic EU to vprašanje najverjetneje ne bo vključeno v omenjeno direktivo.

Minister je evropsko komisarko tudi seznanil s spremembami zakona o elektronskih komunikacijah, ki jih je Slovenija že sprejela. Pa tudi z zaključki konference pravosodnih ministrov Zahodnega Balkana o zasegu in odvzemu premoženja ter pravosodnem sodelovanju.

Hkrati je Zalar Malmströmovo seznanil s skorajšnjo vzpostavitvijo posebnega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu, ki bo skrbel za koordinacijo postopkov zasega in odvzema nezakonito pridobljenega premoženja.

Pahor zaskrbljen zaradi možnosti ukinitve brezvizumskega režima za države Zahodnega Balkana

Evropska komisarka se je popoldne srečala tudi s premierom Borutom Pahorjem, s katerim sta govorila o aktualnem dogajanju v zvezi z begunci iz Severne Afrike.

Komisarka je ob tem dejala, da Evropska komisija za zdaj ne načrtuje sprožitve mehanizma za pomoč v humanitarnih krizah, in zagotovila, da bo EU pozorno spremljala razmere na tem območju.

Pahor pa je izpostavil vprašanje vizumske liberalizacije in možnost začasne odprave tega režima. Komisarka mu je pojasnila, da gre v predlogu le za uvedbo varnostne klavzule, ki bo v primeru večjih zlorab brezvizumskega režima omogočala začasno ponovno uvedbo vizumov za državljane tretjih držav, so zapisali v sporočilu za javnost kabineta predsednika vlade.

Premier je ob tem izrazil zaskrbljenost, če bi se Evropska komisija odločila za korak nazaj in ukinila brezvizumski režim za države Zahodnega Balkana.

Po zagotovilih Malmströmove ukrep ne pomeni ponovnega uvajanja vizumov, ampak le možnost začasne odprave brezvizumskega režima v izrednih primerih, poleg tega pa ta korak ni usmerjen neposredno proti državam Zahodnega Balkana in jim ne bo otežil življenja. Gre zgolj za preprečevanje zlorab, je pojasnila.

Evropska komisarka ima na programu še srečanje s predsednikom protikorupcijske komisije Goranom Klemenčičem.