FOTO: Pisatelju Pahorju ob rojstnem dnevu v mestni hiši pripravili sprejem

V Ljubljani so s simpozijem o Slovenski tržaški literarni šoli, ki sta ga pripravili Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, proslavili 90-letnico Alojza Rebule in 101. rojstni dan Borisa Pahorja. Kot je v uvodnem nagovoru dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, dobiva z današnjim simpozijem Slovenska tržaška literarna šola priznanje kot predstavnica slovenske kulture. 

Po njegovih besedah gre namreč za poseben kulturni fenomen, zato je čas, da se jo na primeren način preuči, prizna in ovrednoti.

Predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšič je izrazil veselje, da se Pahoriana po lanski Pahoriani v ljubljanski Operi nadaljuje in postaja Pahorjev rojstni tudi dan slovenske literature. Po njegovih besedah je Slovenska tržaška literarne šola še posebej pomembna zato, ker je na obrobju, kjer so stvari drugačne, boljše, saj se je zanje treba boriti.

Slavljencu je čestital tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je dejal, Ljubljana danes slavi velikega človeka svetovnega slovesa, ki prinaša sporočilo miru.

Pahor je uvodoma spregovoril o pomenu Slovenske tržaške literarne šole. Kot je dejal, sedaj v Trstu živeči slovenski pisatelji niso le pisatelji, ki pišejo v Trstu, ampak so predstavniki literarne šole. "Sedaj sem del skupnosti, narodne, jezikovne skupnosti," je poudaril. Spomnil je, da je bil razvoj književnosti po letu 1918 drugačen kot v osrednji Sloveniji in poudaril, da je Slovenska tržaška literarna šola del slovenske kulture. "Smo člani slovenskega pisateljskega društva, sočasno imamo lokalno literarno šolo v Trstu," je dejal.

V nadaljevanju je spregovoril o svojem prijateljstvu s pisateljem Alojzom Rebulo. Spomnil se je začetkov njunega druženja in spregovoril o njunem razhodu. Kot je dejal, je Rebula šel "daleč od morja in Krasa ter pretrgal stike in menjal razpoloženje do preteklih dogodkov".

Sam si je sicer še lani želel nastopiti z Rebulo, a je vse ostalo le na ravni zamisli. Kljub temu ostajata prijatelja, je sklenil Pahor in Rebuli zaželel, da bi še "marsikaj prišlo izpod njegovih tipk".

Literarna teoretičarka, prevajalka in profesorica na Filozofski in leposlovni fakulteti v Trstu Marija Pirjevec je podala zgodovinski oris slovenskega literarnega ustvarjanja na Tržaškem. Kot je dejala, se je književnost kljub sovražnemu okolju razvijala, a je bila ves čas zamudniška. V 20. stoletju pa je dosegla svoj vrhunec z avtorji, kot sta Rebula in Pahor in nekateri drugi, brez katerih bi bila, kot je poudarila, slovenska literatura okrnjena in osiromašena.

V 20. stoletju so se razvijale vse literarne zvrsti, najmočneje pa je bila zastopana proza, katere glavna predstavnika sta prav Rebula in Pahor. Oba je močno zaznamovala mladostna jezikovna klavzula, poleg tega ju povezuje angažirano razmerje do sveta, a v dveh smereh. V prozi mladih pa je po njenih besedah mogoče opaziti odmik od vojnih in povojnih travm ter premik k bolj osebnemu.

Literarni kritik in esejist ter profesor italijanske književnosti na Filozofski in leposlovni fakulteti v Trstu Elvio Guagnini je o Pahorju in Rebuli dejal, da nista bila in nista tekmeca. Skupaj sta prehodila znatne dele svojih poti. Različna sta, toda ne po prepričanju, ampak v posameznih točkah nekaterih idej, položajev, je dejal.

O Slovenski tržaški literarni šoli pa je dejal: "Šola?" Morda kaj več.... Entiteta, ki združuje razlike, ki izvirajo iz samostojnosti in odločitev posameznika. Morda bolj usmeritev kot šola."