FOTO: Po smrti kanuista: Vsak plavalec, ki ga odnese do te točke, je gotovo mrtev!

Skupno štiri ure so potrebovali potapljači, da so iz sifona ob lesenem pomolu pod vasjo Selo na Savi Bohinjki izvlekli truplo nesrečnega 45-letnega kanuista iz Radovljice. Gre za del reke, na katerem je umrlo že več ljudi, a do sanacije ni nikoli prišlo.

'Vsak plavalec, ki ga odnese do te točke, je gotovo mrtev'

Kot je za 24ur.com danes dejal vodja reševalne enote PRS—DPD Bled Vlado Jakovac, gre za smrtonosno past iz katere ni rešitve. "Vsak plavalec, ki ga morda tok odnese do te točke, je gotovo mrtev. Tam še potapljač ne more preživeti, kaj šele oseba brez opreme. Vodna sila, ki pritisne pod ta pomol, je ogromna," je dejal. Ni čudno, da tuji turist, ki je z brega opazoval prevračanje kanuja, moškega ni več videl na površju.

"Sploh nimam besed. Jaz sem bil zgrožen. To ni sanirano in je dejansko izredno nevarno. Mi smo se borili štiri ure, da smo prišli zraven njega," pravi. Poleg nevarnega sifona, v katerega bi po njegovem mnenju potegnilo vsakega še tako dobrega plavalca, na drugi strani pomola oziroma lesenega pragu v vodi stojijo nevarni piloti, kovinske traverze. "Če se nasadiš nanje, umreš v sekundi," je prepričan. "Šele ko so nam zaprli vodni tok, smo lahko prišli zraven. Drugače ni možnosti, da se rešiš," pravi.

Jakovac je precej nejevoljen tudi zato, ker center, ki uravnava jezove ni nemudoma zaprl jezu. "Zjutraj je voda tekla čez pomol, čeprav je bilo rečeno, da bo jez zaprt. Morali smo nehati, saj je bil prevelik pretok," je dejal. Po približno uri in pol je gladina upadla za pet do deset centimetrov, kar je bilo odločilno, da so lahko prišli do trupla. Kot pravi bi se morali dogovoriti, da bi v primeru takšne nesreče center za obveščanje o tem obvestil tudi tiste, ki upravljajo z jezovi.

Koliko ljudi mora še umreti?

Naš sogovornik se spomni, da ne gre za osamljen primer. "Spomnim se primera izpred 15 let, ko je na istem mestu ribič padel v vodo in umrl. 12 ljudi je bilo tam, pa ga nismo mogli zvleči ven, tako močna vodna sila je tam," je pojasnil. Tudi sam je slišal, da naj bi ljudje pristojne na uradu za upravljanje z vodami na Agenciji RS za okolje in prostor že večkrat pozvali k sanaciji izjemno nevarnega dela struge, a da se ni nič spremenilo. "Seveda se strinjam s tem, da bi moral to nekdo čim prej urediti. Koliko ljudi mora še umreti?!" se sprašuje Jakovac in dodaja, da bi najverjetneje pomagal že kak tovornjak ali dva kamenja, ki bi ga nasuli v najbolj nevaren predel struge. "Gre za past, ki je večina ne pozna," še dodaja.

Po poročanju oddaje Svet je domačin Jože Mulej zoper Arso, ki na njihova opozorila ne odgovarja, vložil kazensko ovadbo, kar je potrdila tudi policija.

Na veliko nevarnost opozarjali tudi blejski ribiči

Veliko nevarnost na reki so zaznali tudi blejski ribiči. Vodja ribiških čuvajev Adi Balič in predsednik Ribiške družine Bled Samo Novak sta 7. julija letos na Arso poslala dopis, v katerem sporočata, da se je prag nevarno premaknil: "Obveščamo vas, da je v naselju Selo pri Bledu približno 50 metrov pod Selskim mostom, poškodovan leseni prag v Savi Bohinjki. Prag je dolg približno 25 metrov in obstaja resna grožnja za povzročitev poškodbe ribiča ali plavalca. Ker se je leseni prag zamaknil, sedaj voda teče pod njim in posledično lahko nič slutečega ribiča ali plavalca potegne tok pod prag ter se tam zagozdi. Zato prosimo, če bi bilo mogoče v čim krajšem času to sanirati in se tako izogniti možnosti tovrstne nesreče." Kot pravi Balič, na dopis ni bilo odgovora, medtem pa se je zgodilo najhujše.

Na Arsu napovedujejo celostno stabilizacijo struge, odgovornosti za nesrečo ne sprejemajo

Iz Urada za upravljanje z vodami na Agenciji RS za okolje so odgovorili, da bojda predstavniki koncesionarja redno spremljajo stanje objektov vodne infrastrukture. Kot pravijo so obvestilo ribičev prejeli 24. julija letos, torej več kot dva tedna kasneje. Poročilo zadnjega ogleda pragu pod Selom so prejeli prvega avgusta, dva dni pred usodno nesrečo.

"Predmetni leseni prag predstavlja del sistema stabilizacije struge Save Bohinjke med Bledom in Lancovim," pravijo in pojasnjujejo, da je bil prag nazadnje obnovljen leta 2005. Kot sami ugotavljajo je levi del pragu v solidnem stanju, desni del pa se je pričel rahlo pogrezati in delno nagibati naprej. Ocenjujejo, da trenutno stanje pragu še zagotavlja opravljanje njegove funkcije - ohranjanje dobrega stanja voda in vodnega režima ter stabilizacija nivelete dna struge vodotoka. "Agencija RS za okolje bo v programe vzdrževalnih del v prihodnjih letih vključila ukrepe za celostno stabilizacijo struge na tem območju," še sporočajo.

Kot so zapisali v odgovoru na naša vprašanja, so objekti vodne infrastrukture zgrajeni z namenom zagotavljati stabilizacijo struge (brežin in dna) vodotokov, preprečevanju erozijskih procesov, procesov poplavljanja ter ohranjanju dobrega stanja vodnega režima ter niso namenjeni prečkanju vodotokov, hoji, zadrževanju, plavanju ali ostalim dejavnostim na vodi. "Vsakršna nenamenska uporaba objekta in splošna raba voda se izvaja zgolj in izključno na lastno odgovornost posameznikov, ki bi morali, pred izvajanjem športnih aktivnosti na vodotoku, zaradi varnosti, predhodno preveriti stanje vodotoka in razmere na njem," so zapisali.

Ob tem dodajajo, da na vodotoku Sava Bohinjka lokalne skupnosti nimajo sprejetega plovbnega režima, ki bi kakorkoli urejal ali omejeval plovbo po vodotoku.