- FOTO: Tanja Volmut
- FOTO: Tanja Volmut
- FOTO: Tanja Volmut
- FOTO: Tanja Volmut
- FOTO: Tanja Volmut
Ljudska iniciativa Vajerles je danes organizirala pohod ob žični ograji ob Sotli, s katerim so izrazili nezadovoljstvo in nestrinjanje s postavitvijo žičnate ograje na meji. Pohodniki so se zbrali pri Twinsu na Prelaskem in pri ribiškem domu Vonarje, imeli pa so tudi postanek na železniški postaji Podčetrtek. Po ocenah organizatorjev se je pohoda udeležilo okoli 60 ljudi iz Slovenije kot Hrvaške.
Pohod je minil mirno. "Žica mora stran", "Cmerarje bomo hitro pozabili, vaše tišine nikoli", "Gnus", "Pozor huda žica" ... To je le nekaj napisov, ki so jih obesili na žico. Kot poroča novinarka 24UR Tanja Volmut, so žico tudi ozvočili. "Naj se sliši, kakšne zvoke spušča," pravijo udeleženci shoda.
Po mnenju Andreja Černelča iz Vajerlesa, je žica "en ogromen spomenik nesposobnosti slovenske diplomacije, da se stvari ureja na bolj premišljene in manj škodljive načine".
Tako ne soglašajo s tem, da politika pred postavitvijo ograje na meji prej ni vprašala državljanov, kakšno je njihovo mnenje. Takšen poseg se mu zdi kot vojaška akcija, sprašuje se pa tudi, ali slovenska država tudi z vojaškimi silami sodeluje v nekaterih kriznih žariščih, od koder so begunci, zaradi katerih je bila postavljena ograja.
Ograja povzroča nemalo težav tudi domačinom, ki jim otežuje dostop do kmetijskih zemljišč. Sprašujejo se, kako bodo gradili nasipe v primeru poplavljanja Sotle. Zaskrbljeni so tudi zaradi živali, ki so doslej redno prečkale reko.
Protesti se vrstijo
Kot smo že poročali, se po državi vrstijo protesti zaradi bodeče žice na meji s Hrvaško. Alpe Adria Green (AAG) mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave, je kazensko ovadila vlado oziroma odgovorne osebe zaradi postavitve bodeče žičnate ograje na meji s Hrvaško. Kot so sporočili iz AAG, so to storili zato, ker so ograjo postavili, čeprav je premier Miro Cerar 16. novembra povedal, da stopnja varnostne ogroženosti v Sloveniji ni povečana.
Prejšnji vikend pa so se na mejnem prehodu Brezovica pri Gradinu ob postavljeni bodeči žici na meji zbrali Slovenci in Hrvati, ki nasprotujejo ločevanje Istre in njenih prebivalcev z žico. Njihovo sporočilo slovenski vladi je bila zahteva po odstranitvi nevarne žice.
Svoje mnenje o tem vladnem ukrepu so na podoben način izrazili tudi prebivalci območij ob Kolpi. Tam je potekal protestni pohod ob žici, ki ga je organiziralo Turistično športno društvo Kostel. Na približno 2,5 kilometra dolgo pot se je podalo več kot 300 pohodnikov.
Begunci še vedno prihajajo v Slovenijo
V Slovenijo je danes do 18. ure vstopilo 2125 migrantov, državo pa jih je zapustilo 2374, so sporočili z Generalne policijske uprave (GPU). Sicer je od 16. oktobra letos v Slovenijo vstopilo skupaj že 365.334 migrantov, državo pa jih je zapustilo 350.436.
Na Bavarskem želijo uvesti nadzor na meji
Medtem želi nemška zvezna dežela Bavarska uvesti policijski nadzor nad lastnimi mejami, je v intervjuju za nemški časopis Welt am Sonntag dejal tamkajšnji notranji minister Joachim Herrmann.
Herrmann vzrok za nezmožnost nemške zvezne vlade, da bi obvladovala migrantski tok, vidi predvsem v pomanjkanju osebja, zaradi česar mora vajeti po njegovem mnenju prevzeti bavarska vlada, poroča nemški Deutsche Welle.
"Želimo imeti aktivno vlogo in nadzirati meje," je povedal bavarski minister, ki ne razume, zakaj zvezna vlada tej ideji nasprotuje.
Po besedah Herrmanna, ki je član CSU, sestrske stranke CDU nemške kanclerke Angele Merkel, Bavarska potrebuje zgolj odobritev iz Berlina. Meni, da gre pri neodobravanju za "popolnoma politično odločitev" vlade Angele Merkel.
Po podatkih bavarskega notranjega ministra v to zvezno deželo na jugu Nemčije vsak dan pride približno 4000 beguncev, število pa želijo omejiti na 1000.
"Leta 2016 bomo lahko namestili in integrirali zgolj okoli 350.000 beguncev in ne več kot milijon," je še poudaril Herrmann.
Schengen mora braniti Slovenija
Herrmann je tudi opozoril, da mora EU nujno zavarovati svojo zunanjo mejo. Da bo schengen branila Grčija, ne verjame. "Kar počne Grčija, je farsa," meni.
Bolj optimističen je glede sodelovanja Turčije, ključno pa je po njegovem, da zunanjo schengensko mejo zavarujeta Madžarska in Slovenija. Kot je dejal, Madžarska svojo nalogo že opravlja dobro. "Zdaj se je treba osredotočiti na to, da bo zavarovana slovenska meja. Vse osebe in vozila, ki prihajajo iz Hrvaške in vstopajo v schengensko območje, morajo biti natančno pregledana," je dejal.
Po Herrmannovem mnenju gre pri tem tako za vprašanje registracije beguncev kot za nadzor potencialnih teroristov. "Ne smemo dopustiti, da prihajajo ljudje, katerih identitete ne poznamo natančno." Kot je še dejal, trenutno ni jasno, koliko je v EU beguncev, ki še vedno niso registrirani.
Nato bo v Turčijo poslal letala
Zveza Nato bo v Turčijo poslala izvidniška letala, s katerimi bo Ankari pomagala pri obrambi zračnega prostora, je v pismu odboru za obrambo spodnjega doma nemškega parlamenta zapisalo nemško obrambno ministrstvo. Število letal ter datum namestitve še nista znana.
"Predvidena je začasna premestitev izvidniških letal awacs iz baze v nemškem Geilenkirchnu v turško Konyo," pismo ministrstva z 18. decembra povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Kljub temu da odločitev vključuje pošiljanje nemških vojakov v tujino, vlada parlamenta ne namerava vprašati za mnenje. Po prepričanju vlade gre namreč zgolj za pomoč pri nadzoru turškega zračnega prostora in ne za vojaško ofenzivo.
"Vlada mora parlament takoj obvestiti o podrobnostih namestitve, in sicer o natančnih nalogah teh letal in ciljih, o katerih bodo zbirala podatke," pa je danes po poročanju nemškega časnika Bild zahteval Tobias Linder, ki je v stranki Zelenih odgovoren za obrambna vprašanja.
Sahra Wagenknecht, podpredsednica nemške radikalne leve stranke Die Linke, je odločitev označila za "zelo nevarno" in zahtevala glasovanje v bundestagu. Ob tem je izrazila obžalovanje zaradi nemške podpore turškim obrambnim silam, ki "v Turčiji pobijajo Kurde".
Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Wolfgang Hellmich (SPD) je čas, v katerem so napovedali namestitev, označil za "nekoliko nenavadnega". Poslanci so namreč na počitnicah in ne morejo razpravljati o tem, je povedal za enega od časopisov.
Spodnji dom nemškega parlamenta je sicer na začetku decembra potrdil sodelovanje 1200 nemških vojakov v mednarodnih operacijah proti skrajni skupini Islamska država.
Napotitev Natovih letal v Turčijo sodi v okvir pomoči, ki jo je zavezništvo Turčiji zaradi nemirov na njenih mejah obljubilo v začetku decembra.
KOMENTARJI (1054)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.