FOTO: 'Smo majhen narod, ki je razklan'

S tem, ko so si kristjani izbrali najbolj črno temo za obhajanje Jezusovega rojstva, so hoteli povedati, da ni teme, ki bi bila tako črna, da je ne bi moglo razsvetliti božično sporočilo, je pri polnočnici dejal ljubljanski nadškof Anton Stres. Kot pravi, obhajamo rojstvo Jezusa – rojstvo luči, ki prežene temo, in tudi rojstvo vsakega človeka.

"To, da obhajamo Jezusovo rojstvo sredi najbolj črne teme, je dejanje z jasnim sporočilom. Luč posveti v temi. Tema, ki jo razsvetljuje Božje dete v jaslicah, je tema našega življenja, je tema bolezni in trpljenja, tema izgub in nesreč, je tema dvomov in nevednosti, strahu in izgubljenega zaupanja, zagrenjenosti in obupa, tema stranpoti, sovraštva in nazadnje smrti. Gre za temo vsega, kar spravlja človeka ob veselje in srečo," je zbrane v ljubljanski stolnici nagovoril ljubljanski nadškof in metropolit.

Božično sporočilo po njegovih besedah pravi, da Bog tako sočustvuje z nami, da se nam je pridružil v našem življenju in trpljenju. Ob rojstvu je, kot pojasnjuje Stres, je Jezus doživel hladen, celo sovražen sprejem. To je že napovedalo odpor in nasprotovanje, ki ga je bil deležen pozneje, med svojim delovanjem, ko je moral tudi umreti kot najhujši zločinec.

"Ljudje pač nismo vajeni ljubezni, nesebičnosti, požrtvovalnosti, ne pri sebi ne pri drugih. Zato tako težko verujemo vanjo. Mislimo si, da je preveč lepo, da bi bilo lahko res. Tistim pa, ki nam je ta vera milostno podarjena, kakor nam, ki smo se nocoj zbrali pri tej polnočni maši, le-ta prinese veliko veselje," poudarja nadškof.

Vsakdo izmed nas, kot pravi, prej ali slej doživi svojo temo, preizkušnje, skozi katere moramo, pa so lahko zelo različne. "Toda luč je samo ena in dovolj je samo ena, če je tako močna, da ji nobena tema ni kos. Ta luč je Jezus Kristus, ta luč je neskončna Božja ljubezen in naša vera vanjo," je dejal. Kot dodaja, gre za luč, ki je prvič zasvetila v sveti noči in je dokončno zmagala na velikonočno jutro. Zbranim je zaželel, da jim luč te vere nikoli ne ugasne in da bo močnejša od vsake teme, ki bi jih lahko ogrozila.

Božični nagovor papeža...

Erniša: Smo majhen narod

Smo majhen narod, na žalost še tudi danes precej razklan, zato je več kot nujno definirati skupne vrednote in cilje ter jih uresničevati, je pri božičnem bogoslužju v Moravskih Toplicah dejal evangeličanski škof Geza Erniša. Vsebina božiča je po njegovem mnenju tako univerzalna, da se lahko v njej prepozna vsak.

Kot pravi Erniša, moramo nujno definirati skupne vrednote in cilje ter jih uresničevati, če želimo srečno živeti in ustvariti lepo prihodnost za naše otroke in vnuke. "Naj božič postane tisti praznik, ki ga bomo skupaj zmogli praznovati vsi, tako verni kot tudi neverni, takšnega ali drugačnega svetovnega nazora," je pozval. V vsebino božiča lahko namreč po njegovih besedah vsak, kdor dobro misli, veruje in tudi naredi marsikaj lepega.

“Tudi v naši lepi domovini so na žalost vse številčnejši tisti, ki bi jim že siromašna sobica pomenila razkošje. Za mnoge ljudi so naše polne shrambe, vsakdanji kruh, za katerega prosimo v molitvi očenaša, čista voda, zdravje, duševni mir in zbrana družina stvari, o katerih lahko samo sanjajo," je dejal. Kot pravi, moramo tudi njih povabiti medse.

V mariborski stolnici pa je polnočno mašo vodil tamkajšnji nadškof Franc Kramberger. Ob letošnjem božiču je poudaril, da je z Jezusovim človeškim rojstvom v Betlehemu Bog vstopil v človeško zgodovino in se dokončno, nepreklicno zavzel za svet in človeka. Božič je označil za praznik luči, ki ne bo nikoli ugasnila.

Po njegovem mnenju to ni praznik samo na koledarju, ob mizi, ob prižiganju svečk, še manj v trgovinah in nakupovanju ali samo v cerkvi, marveč je božič praznik srca in človekove notranjosti.

Upanje za človeka

Kot je pri polnočnici v Novem mestu dejal tamkajšnji škof Andrej Glavan, danes mnogi tavajo v temi in sencah nesmiselnega življenja, se spotikajo pod težo obupa, neuspehov, krivic in lastnih slabosti. Po njegovih besedah novorojeno betlehemsko dete daje upanje, smisel in cilj vsakemu človeku. Jezus je prišel med nas, da bi ga posnemali v njegovi solidarnosti in rasli tudi v bratstvu in prijateljstvu, je še poudaril Glavan.

Tudi celjski škof Stanislav Lipovšek je zbranim v celjski stolnici izpostavil svetlobo, ki jo Novorojeni prinaša v temo sedanjega časa. Za preroško besedo, ki v stari zavezi napoveduje Jezusov prihod, se po njegovih besedah zdi, da je zapisana za naš čas, ko "se zvijamo v krčih zla in pritiskov gospodarske, socialne, verske in moralne krize ter hrepenimo po rešitvi, miru, varnosti, prijateljstvu in sodelovanju". Kot meni, je odgovor na to prav božič. Božična noč nas namreč po njegovih besedah nagovarja, da bi bili bolj čuteči, da bi imeli odprte oči ter srce za reševanje perečih problemov.

Po besedah murskosoboškega škofa Petra Štumpfa si lahko svet življenje organizira tudi brez Jezusa. A ko se to zgodi, se ljudje obrnejo drug proti drugemu, svet zapade v kaos vojn, nemirov, strahu in groženj, pravi škof. Bog pa po njegovih besedah nudi neposredno zaščito. "Ne zapušča nas sirot. Tudi ko ga naganjamo, ostaja. Ko ga pozabljamo, nas opominja. Ko ga sovražimo, nas ljubi. Bog noče stran od nas. On je vztrajen Bog," je poudaril Štumpf.

Kot je pri polnočnici v Novi Gorici poudaril koprski škof Metod Pirih, lahko Kristusa srečamo v vsakem človeku. Po njegovih besedah ga lahko tako najdemo v otroku, ki se rojeva, v človeku, ki išče tolažbo in v mladostniku z bolečimi izkušnjami. Prav tako ga najdemo v človeku, ki mu družina razpada, človeku, ki je zaradi brezposelnosti in revščine izgubil upanje, ter v ostarelem človeku, ki se boji, da bo ostal sam, še dodaja Pirih.