FOTO: S stradanjem proti 'svinjariji'

Adolf Štorman, Darko Zupan in Branko Čečko so ob 8. uri začeli gladovno stavkati pred sedežem vlade. Leta 1995 so jih v Senožečah aretirali policisti. ''V akciji jih je sodelovalo 40, streljali so na nas in mi s svojimi vozili uničili moje. Po dvomesečnem priporu so nas izpustili in sojenje se je začelo leta 2000, ko smo bili brez vsakih dokazov obsojeni na zaporne kazni, ki jih je Višje sodišče v Kopru kasneje nekoliko znižalo. Sodba je postala pravnomočna leta 2002 in decembra istega leta smo nastopili zaporne kazni, istočasno pa na vrhovno sodišče vložili zahteve za varstvo zakonitosti. Ko smo kazni že prestali, je leta 2004 Vrhovno sodišče sodbe v celoti razveljavilo, ker je okrožna sodnica Orjana Trunkl bistveno kršila določila Zakona o kazenskem postopku, ker nam je vzela pravico do obrambe in sploh ni hotela ugotavljati vpletenosti policije v zadevo, saj je bilo več kot očitno, da je bila celotna zadeva zrežirana s strani policije,'' so zapisali v pismu, poslanem generalnemu sekretarju Milanu M. Cviklu.

Stavkajoči trdijo, da je 21. januarja 2005 pregon zastaral, ''česar pa okrožni sodnik Julijan Glavina ni upošteval in je kot zakonsko podlago za nadaljevanje postopka uporabil načelno pravno mnenje, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da po svoji naravi ni niti zakon, niti predpis, niti drug splošni akt, zato o tem ne morejo odločati. Ali drugače povedano, sodnik je pri svojem delu uporabil neko pravno mnenje, ki ga kot sodnik pri svojem delu ne bi smel. Zoper njega sem dvakrat podal kazensko ovadbo in obakrat jo je tožilstvo zavrglo.'' Dodajajo, da to ni njihov problem, temveč vladni. ''Po absolutnem zastaranju pregona smo bili priprti leta 2006, potem ko smo kazni že prestali, Darko Zupan enkrat 26 dni, Branko Čečko enkrat devet dni in jaz dvakrat, skupaj 18 dni. Pregon se je nadaljeval vse do septembra 2008, ko je zadevo ustavilo Ustavno sodišče. Novembra pa je sklep o zastaranju pregona izdal tudi sodnik Julijan Glavina, ki je tokrat prvič spoštoval odločitev Ustavnega sodišča. Če bi spoštoval prejšnje, se te svinjarije ne bi nadaljevale.''

Na pravosodno ministrstvo so konec decembra 2008 poslali odškodninske zahtevke in postavili rok za končanje zadev, ''da se nam ne bi iztekel šestmesečni rok, v katerem se še imamo pravico obrniti na Mednarodno sodišče za človekove pravice v Strasbourg. Dejstvo je, da tudi Ustavno sodišče ni ravnalo v skladu z zakonom, saj je meseca septembra 2008 pri odločanju uporabilo določila novega Kazenskega zakonika, ki je stopil v veljavo 1. novembra 2008, kar je vsekakor nedopustno. Ker se niti ministrstvo za pravosodje niti državno pravobranilstvo ni odzvalo v zakonskem roku 30 dni, smo jih opozorili. Po dveh mesecih so poslali zahtevo za dopolnitev zahtevkov in še po dodatnih dveh mesecih ponudili nekaj drobiža, za vse povzročene svinjarije, ki jih neka normalna družba ne bi smela tolerirati. Z državnim pravobranilstvom, ki ne spoštuje Zakona o državnem pravobranilstvu, kjer je določen rok za njihov odziv v najkrajšem času, najkasneje pa v 30 dneh, se nimamo več kaj pogovarjati, ker nam nek državni organ ne bo solil pameti o zakonitosti, če je pa sam ne spoštuje. Seveda, ko kršijo državni organi je to normalno, ko pa kršijo državljani, je vse narobe in že padajo visoke denarne kazni.''

Opozarjajo tudi na ''moteče nesorazmerje v državi, saj država ljudem predpisuje visoke denarne kazni za bagatelne prekrške, medtem ko v primeru protipravne povzročitve škode s strani državnih organov sami sebi določate povrnitev škode v nekih smešno nizkih zneskih. Ker sem sodniku na glavni obravnavi rekel, da je lopov in baraba, ker ne spoštuje veljavnih zakonov in je trdil, da 112. člen Kazenskega zakonika v tem postopku ne velja, mi je bila izrečena globa v višini 150.000 takratnih slovenskih tolarjev. Ko on zoper mene odredi prisilno privedbo na sodišče in me peljejo tja vklenjenega, seveda dve leti po absolutnem zastaranju pregona, pa to po merilih državnih pravobranilcev ni vredno nič. In temu naj bi se reklo enakost pred zakonom?''

''Torej od vas pričakujemo toliko razuma, da se boste pripravljeni začeti pogovarjati, ker prej, ko ste nas nedolžne metali v zapore in pripore, ko ste nas nedolžne preganjali 14 let, nas niste ignorirali, nas ne boste niti sedaj. Takrat nas bi ignorirali in danes ne bi od vas nihče zahteval ničesar. Do takrat bomo pač svoje pravice iskali z gladovno stavko pred sedežem vlade,'' so še zapisali.