Do četrtka v Pekingu velja rdeči alarm, ki so ga razglasili zaradi onesnaženosti zraka. To je prvič, da je Peking razglasil rdeči alarm, zanimivo pa je, da alarm ni razglašen zaradi najvišjih izmerjenih koncentracij nevarnih delcev PM2,5 (te so prejšnji teden presegale celo vrednosti 800 mikrogramov na kubični meter zraka), pač pa zaradi napovedi, da bi lahko koncentracije nevarnih delcev trajale vsaj 72 ur.
Ker razglasitev rdečega alarma prinaša kar nekaj omejitev za prebivalce kitajske prestolnice, smo preverili, kako onesnaženje vpliva na življenje slovenskega fotografa Matjaža Tančiča, ki v Pekingu živi že tri leta in pol. Pravi, da ne bi zamenjal smoga v Pekingu za meglo v Ljubljani. Zanj je Peking mesto priložnosti, onesnaženje, ki ga prinaša s seboj, pa jemlje kot nekaj normalnega. Prepričan je, da so poročanja o smogu v Pekingu pretirana, da ni vse tako zelo hudo, kot je videti na prvi pogled, hkrati pa priznava, da je onesnaženost zraka cena za uspeh, ki jo plačuje kitajsko prebivalstvo. Razglasitev rdečega alarma pozdravlja, a opozarja, da so bile minuli teden veliko višje koncentracije nevarnih delcev v zraku, pa se oblasti niso zganile in opozorile prebivalcev.
"Rdeči alarm ne pomeni, da je karkoli slabše, kot je bilo do sedaj. Že tri leta živim v Pekingu in je bilo onesnaženje dosti slabše, kot je te dni. Super pa je, da so tokrat prvič dejansko opozorili na onesnaženje," pravi Matjaž, ki je prepričan, da je v ozadju za alarmom podnebna konferenca v Parizu. "Očitno je to prvi korak kitajske vlade, da bodo nekaj vendarle začeli delati v tej smeri. Ker dostikrat je bilo že bolj onesnaženo, a so šele sedaj začeli z opozarjanjem. Do sedaj je bil odnos ljudi do onesnaženja v smislu 'to pač imamo in s tem se bo potrebno sprijazniti'," pripoveduje Tančič, ki verjame, da je to vendarle majhen korak naprej, podobno kot pri terapiji, ko je priznanje težav prvi korak k ozdravljenju.
Po njegovem mnenju se prebivalci Pekinga ne zavedo nevarnosti, ki jih onesnaženje pomeni za njihovo zdravje. Bolj jih zanimajo druge stvari, kot so dobra služba, družina. Se pa to, tako Tančič, zadnje čase spreminja in vedno več ljudi zahteva med drugim tudi boljši zrak. "Ko sem prišel pred tremi leti v Peking, so le redki imeli maske na obrazu, ko sem bil pa danes zunaj, pa je imelo zelo veliko ljudi na obrazu maske,« pripoveduje in dodaja, da vse skupaj spominja na neke znanstvenofantastične filme, ki so pred 50 leti napovedovali prihodnost našega sveta. "Po drugi strani pa ni tako zelo grozno. Vzameš masko in se nanjo navadiš. Je slabo, a ni najslabše."
Na mobitelu preveri vreme, zraven pa še stopnjo onesnaženja
Na vprašanje, kako so prebivalci obveščeni glede onesnaženja, Tančič pojasnjuje, da ima aplikacijo na telefonu, kjer preveri, kakšna je temperatura zunaj, zraven pa še, kakšno je onesnaženje. "Temu primerno se nato opremiš. Dovoljeno je sicer 25 mikrogramov trdih delcev na kubični meter, če pa je vrednost nad 250 mikrogramov, potem dam masko gor in vklopim čistilec zraka v stanovanju. Ti pa že pogled skozi okno pove, kakšna je onesnaženost," pravi.
Uporablja osnovno zaščitno masko 3m, ki jo uporabljajo tudi kot zaščito pred ebolo ali azbestnimi delci. "Te maske niso najlepše, so pa najbolj učinkovite. Je pa šla modna industrija že zelo naprej, tako da lahko dobiš tudi že zelo lepe maske. Nosim jo le takrat, ko je presežena vrednost 250 mikrogramov in če grem za dlje časa ven. Doma imam pa filter za zrak, ki odstranjuje trde delce iz zraka. Te filtre imajo v večini poslovnih stavb, tudi v trgovinah in lokalih," pripoveduje. So pa filtri dober zaslužek, saj stanejo od 25 pa celo do 2500 evrov. Če si iznajdljiv, pa lahko najdeš tudi ugodnejše in celo boljše rešitve, pravi Tančič.
Tančič se je na smog že privadil, zaradi onesnaženja pa se le redko odpoveduje dnevnim dejavnostim. Poleti rad vesla na bližnjem jezeru, temu pa se odpove le, če je zrak zelo onesnažen. Zdravstvenih težav (še) ne občuti. "Če je res močno onesnaženje, si morda bolj utrujen, imaš glavobol, ne morem pa trditi, da je glavobol vedno prisoten. Ljudje se različno odzivamo na te stvari, verjetno pa imajo bolj občutljivi ljudje več težav," pravi Tančič in dodaja, da je to, kako bo onesnaženje vplivalo na tvoje zdravje, odvisno tudi od tega, koliko časa se zadržuješ na onesnaženem zraku. "Nek prometni policist ali pa delavec na gradbišču, ki že tako dela v bolj onesnaženem okolju, bosta zagotovo občutila posledice," pravi. "Če se lahko zadržuješ v bolj čistih okoljih in greš potem z masko ven, ne občutiš onesnaženja tako zelo. Moram potrkati na les, ampak zaenkrat se mi onesnaženje še ne pozna."
Cena, ki jo plačujejo za uspeh
Na vprašanje, kakšno je javno mnenje v Pekingu glede odziva vlade na problematiko onesnaženja, Tančič odgovarja, da se ljudje zavedo, da je onesnaženje cena za uspeh. "Nihče ne želi, da se vzpon Kitajske začne upočasnjevati. Po drugi strani pa so Kitajci v samem vrhu glede nakupa električnih vozil, gradijo ogromna polja s solarnimi celicami, prav tako so ogromni vložki v zeleno energijo. Zadeve se spreminjajo," pravi Matjaž.
Ob vseh opozorilih in fotografijah, ki prihajajo iz Pekinga, imamo ljudje občutek, da bo Kitajska zastrupila samo sebe. Zato nas je zanimalo, ali je res, da je dan brez smoga v Pekingu nekaj neobičajnega? Tančič je prepričan, da ni tako hudo. "Čeprav se morda ne zdi, imamo v Pekingu tudi veliko sončnih dni. Zime so super. Je pa res pozimi več onesnaženosti, tudi na račun individualnega ogrevanja stanovanj. Sploh, če je še kakšno daljše obdobje brez vetra, tako kot zadnjih nekaj dni," pravi Tančič.
Kljub onesnaženju zime v Pekingu ne bi zamenjal za zimo v Ljubljani
Tančič je prepričan, da so zime v Pekingu, kljub onesnaženju, boljše kot v Ljubljani. "Resda v Ljubljani megla ni toksična, a je pogostejša kot v Pekingu. So dnevi in tedni, ko je ves čas megla. Pri nas imamo dva ekstrema - onesnaženje in meglo ali pa sonce z modrim nebom brez oblačka. Zaenkrat se to izmenjuje in imam občutek, da je pozimi razmerje ravno 50:50, od teh onesnaženih dni, pa je zelo onesnažena le četrtina."
Pravi, da onesnaženost zraka v Pekingu ni tako zelo apokaliptična, kot jo prikazujejo določeni mediji. Obisk Pekinga nikakor ne odsvetuje, saj prestolnica, predvsem mladim, ponuja veliko možnosti za osebni in gospodarski razvoj. Najboljša letna časa za obisk mesta sta po njegovem mnenju spomladi in jeseni, če pa že pridete v Peking, ko je v mestu razglašeno opozorilo zaradi onesnaženja, pa je najbolje, da si kupite zaščitno masko v prvi trgovini - tako zaradi svojega zdravja kot tudi zaradi družbene odgovornosti in opozarjanja na ta problem, še pravi Tančič.
KOMENTARJI (129)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.