Neskončno štetje glasov, gost iz Ukrajine in Robert, ki je spoznal magičnega Luko

Volivci in volivke so v nedeljo izbirali, se izrekli za vse tri referendume ter odločili, katerih devet slovenskih evroposlancev se odpravlja v Bruselj. Nekateri se bodo tam usedli na svoje že pogrete evropske fotelje, drugi pa se bodo morali presesti s slovenskih funkcionarskih sedežev. Dobili smo zmagovalce in poražence, volitve pa sta zaznamovali tudi rekordno visoka udeležba in predvsem dolgotrajno štetje glasov. Končni rezultati evropskih volitev so bili namreč znani šele okoli druge ure zjutraj, torej vrtoglavih sedem ur po zaprtju volišč. 

In medtem ko smo v Sloveniji še čakali reprezentativne rezultate, je francoski predsednik Emmanuel Macron zaradi poraza že razpustil parlament, belgijski premier Alexander De Croo že odstopil, mi pa smo glasove še vedno preštevali. Na prvi pogled se ob pogledu na rezultate, ki kažejo "zmago starih sil", zdi, da se v Bruslju ne dogaja nič novega. Vseeno pa ne gre zanemariti zasuka v desno, ki v tem trenutku marsikje trese predvsem domačo politiko na čelu s Francijo. Desnosredinske in skrajno desne stranke naj bi dobile največ sedežev v državah z največ prebivalci: Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji in na Poljskem.

Pretekli teden je na naši medijski hiši potekal Zeleni teden, ko je prav vsak od nas poskušal po svojih močeh prispevati k boljšemu okolju in tokrat je bilo to zmanjšanje onesnaževanja. Osem naših sodelavcev si je kljub muhastemu vremenu zadalo visok cilj – prekolesariti iz Ljubljane do naše sestrske televizije RTL v Zagrebu. V zgodnjih jutranjih urah so se oblekli v kolesarsko opravo, se zavihteli na kolesa in pogumno in brez strahu odpravili na slabih 160 kilometrov dolgo pot. "Če je včeraj Roglič zdržal, bomo tudi mi," je ekipo spodbujala Aleksandra Gajič, edina ženska članica odprave. Približno šest ur pozneje so prispeli do slovensko-hrvaške meje, na poti so si privoščili le krajše postanke. Kljub muhastemu vremenu na delih poti so jo odnesli le z manjšo poškodbo kolesarke, ko jo je spodneslo s ceste. Vseh osem pa je v enem kosu malo pred 15. uro popoldne prispelo na cilj. 

V okviru POP Zelenega tedna smo spoznali tudi Anjo in Martina, mlada zakonca iz Kamnika, ki namesto osebnega vozila za svoja vsakodnevna opravila raje uporabljata kolo. In to ne povsem običajno mestno kolo, pač pa ju lahko na ulicah Kamnika in Ljubljane opazite med vožnjo s posebnim tovornim kolesom Urban Arrow. Kolo, ki lahko v tovornem delu sprejme enega odraslega ali pa kar tri otroke, je znano tudi pod vzdevkom 'dutch SUV' ali nizozemski enoprostorec, saj gre za nizozemsko električno kolo. 

Našo medijsko hišo je v tem tednu obiskal župan Lvova Andrij Sadovji, ki nam je v ekskluzivnem intervjuju povedal, kako je ruska invazija spremenila njihova življenja. "Vsak dan imamo nov pogreb. Vsak dan položim cvetje v krsto in izrazim sožalje družinam, ki so izgubile svoje ljubljene, otrokom, ki so izgubili očeta. Težko je," je priznal. 

Njegovo mesto, ukrajinski zgodovinski biser s srednjeveškim jedrom, ki je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine, sicer leži več sto kilometrov stran od krvave fronte, a tam se bori 30.000 njegovih someščanov. Tisti, ki so ostali, živijo v stalnem strahu. Mednje lahko v vsakem trenutku prileti raketni izstrelek ali brezpilotni letalnik. 

Žal smo poročali tudi o novem primeru medvrstniškega nasilja. Na Osnovni šoli Velika Dolina je učenec napadel in udaril sovrstnika, ki je pristal v brežiški bolnišnici. Dečkova mama je povedala, da si njen sin po napadu ne upa več vrniti v šolo. Ravnateljica osnovne šole pa, da se počutijo nemočne. Naslednji dan so starši učence zadržali doma – od 130 otrok so v šolo prišli le štirje. Župan Ivan Molan opozarja, da ne gre za osamljen incident in da ima občutek, da Policija romskega nasilja ne obvladuje več. 

So se pa po požaru k pouku vrnili učenci Osnovne šole Bistrica pri Tržiču. Gasilci so pred tem opravili meritve, ki niso pokazale prisotnosti nevarnih snovi. Učilnic razredne stopnje požar ni zajel, zato je bilo treba prostore le prezračiti in so po skupni oceni varni za uporabo, učilnice na predmetni stopnji pa v celoti ostajajo zaprte, saj nekateri prostori zahtevajo temeljito obnovo. Z nujnimi sanacijskimi deli in reorganizacijo pouka so pristojni poskrbeli, da bodo lahko učenci normalno zaključili šolsko leto. Občina Tržič medtem bije bitko s časom, da bi bila obnovitvena dela končana do začetka septembra. 

Italija je gostila vrh G7, to pomeni, da so se tam zbrali vsi tisti, ki kaj pomenijo v zahodni politiki. In temu primerno je bilo vzdušje od namestitve, prek varovanja pa vse do hrane. In prav ob srečanjih G7 številni vsakič znova opozorijo na razkorak med elito in navadnimi smrtniki. Pa vsebina? Voditelji sedmih najbogatejših držav sveta so dosegli politični dogovor o zagotovitvi 50 milijard ameriških dolarjev (46,7 milijarde evrov) za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je dogovor označila za korak, ki Zahodu ne bo prinesel nič dobrega. Podprli so tudi predlog za premirje v Gazi, ki ga je maja predstavil ameriški predsednik Joe Biden. Načrt predvideva izpustitev določene skupine izraelskih talcev med prekinitvijo ognja in izpustitev več sto palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. V naslednji fazi bi se spopadi dokončno ustavili, preostali talci pa bi bili izpuščeni, nakar bi se v tretji fazi začela obnova Gaze. Kot je dejal nemški kancler Olaf Scholz, je zdaj pomembno, da ga vpletene strani uresničijo. 

In medtem ko se pri nas poletje kar noče začeti, se Grčija "kuha" v nenavadno zgodnjem vročinskem valu, zaradi katerega so oblasti izdale drugo najvišje  – oranžno – opozorilo. Termometri kažejo 40 in več stopinj Celzija, marsikje – tudi v prestolnici Atene – so odpovedali pouk in zaprli šole. Med poldnevom in 17. uro si turisti ne morejo ogledati niti Akropole, najbolj obiskane turistične znamenitosti v državi, prav tako so zaradi varnosti v času največje pripeke zaprli vsa druga arheološka najdišča v prestolnici. Oblasti opozarjajo tudi na veliko požarno ogroženost v regiji Atika, ki obdaja Atene. Ognjeni zublji že divjajo na vzhodu Cipra. Vročinski val je zajel tudi Turčijo, najbolj na udaru so zahodni kraji. Romunijo pa pesti huda suša, zato so ponekod že omejili porabo vode.

Zastopanje Slovenije na mednarodni mirovni konferenci za Ukrajino ali dopust in ogled prestižne košarkarske tekme? Predsednik vlade Robert Golob je izbral košarko in si ogledal finalno tekmo lige NBA v Dallasu ter stiskal pesti za slovenskega zvezdnika Luko Dončića. Golobova izbira prioritet je zmotila in zaskrbela koalicijske partnerje iz SD. V zadnjem hipu je vskočila predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je premierja zamenjala na mirovni konferenci v luksuznem letovišču Bürgenstock ob Luzernskem jezeru. 90 držav, 40 voditeljev in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prav ta konec tedna iščejo poti za pravičen konec vojne. 

Razkrili smo tudi, da Slovenija ni odlašala, ko je bila Ukrajina v škripcih zaradi pomanjkanja orožja in streliva in je ameriški senat zavlačeval ter odlagal več milijard evrov pomoči. Po naših neuradnih informacijah je v tem času Ukrajini poslala 26 bojnih oklepnih vozil (BOV), tri bojna vozila pehote in novo pošiljko dronov. 

Pestro je tudi pri naših športnikih. Slovenski nogometaši so odpotovali v Nemčijo, kjer v pripravljalni bazi v Wuppertalu pilijo še zadnje detajle pred tekmami z Dansko, Srbijo in Anglijo. Na krilih rekordne podpore si bodo skušali izboriti zgodovinsko napredovanje v izločilne boje. Matjaž Kek v svojem slogu poudarja pomen ekipnega duha in pragmatičnosti, ki bo dobila prednost pred umetniškim vtisom. Slovenski navijači so seveda razgrabili 36 tisoč vstopnic za tri tekme Slovenije v skupini C. Še več, po nekaterih podatkih naj bi v Nemčijo potovalo celo 50 tisoč Slovencev, kar bo najbolj množično navijaško romanje v zgodovini katerega koli športa. Nogometaši pa bodo storili vse, da se tudi s predstavami na igrišču vpišejo v zgodovino. Upamo in verjamemo, da jih ne bomo spremljali zgolj 270 minut ...

Še pred tem smo se mi raztepli tudi na vse konce Evrope, kjer so nam naši nogometaši odprli vrata svojih domov, predstavili dekleta in žene, naraščaj in hišne ljubljenčke. Z nami so igrali karte in bilijard, nas posedli v svoje avtomobile. To so storili zaradi vas, naših gledalcev in navijačev, ki jih boste vsak hip začeli bodriti na njihovi poti po nemških zelenicah, s katero bodo v času Eura 2024 znova zedinili slovensko kolektivno narodno zavest in spisali novo poglavje zgodovine športnega romanja. 

V Slovenijo pa so se po dveh izjemno uspešnih turnirjih elitne Lige narodov vrnili slovenski odbojkarji in tudi že začeli s pripravami na najpomembnejšega, če je seveda merilo takšno, kot je število domačih slovenskih navijačev. Tretji turnir bo namreč potekal v dvorani Stožice, kjer se je že igralo veliko dobre in vrhunske odbojke. Tokrat bodo nasprotniki naših fantov Argentinci, Kubanci, Italijani in Srbi, vse tekme pa boste lahko spremljali tudi na Kanalu A. Za vas pripravljamo veliko zanimive vsebine, tako da med 18. in 23. junijem ob 20. uri navijajte skupaj z nami, prav vsak dan vas čaka ena odbojkarska poslastica.