Policija išče vandala, ki se je letos že večkrat spravil na drevesa ob Poti ob žici (poznani tudi po imenu Pot spomina in tovarištva (PST)) in na javni nasad na Grbi. Po avgustovskem in novembrskem vandalizmu, se je tokrat vandal v času božiča spravil še na preostali del sadik v nasadu, v noči s 26. na 27. december pa je polomil in uničil 16 lip ob PST.
Do konca opustošil sadovnjak na Grbi
Kot so na naša vprašanja pojasnili v oddelku za varstvo okolja in oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana, je zadnje uničenje dreves že tretji letošnji primer poškodovanja dreves v javnem sadovnjaku MOL na Grbi, ki je bil posajen jeseni leta 2015. Med 24. in 26. decembrom je zaenkrat še neznani storilec v višini približno enega metra polomil še preostali del sadik v nasadu, škoda v tokratnem primeru pa je ocenjena na 1.620 evrov.
Prvič se je podobno zgodilo v noči z 21. na 22. avgust, ko je prav tako v višini približno enega metra neznanec odlomil vrhnji del sadik, tako da je ostal le spodnji del stebel. V južnem delu sadovnjaka je bilo polomljenih 17 sadik jablane in 11 sadik hrušk, v severnem delu pa razen aronije vseh ostalih 21 sadik oreha, kostanja, skorša, murve, nešplje kakija in asimine. Škoda v sadovnjaku je bila ocenjena na 1.785 evrov.
Drugič se je oškodovanje zgodilo v noči s 27. na 28. november, ko je neznanec znova odlomil vrhnji del sadik in je ostal le spodnji del stebel. V južnem delu sadovnjaka je bilo polomljenih 16 sadik okrasnih jablan, tri sadike jablan, tri sadike hrušk in ena sadika kutine, v severnem delu pa tri sadike okrasnih jablan. Škoda je bila ocenjena na 780 evrov.
Vandal ob poti uničil 19 lip
Neznanec je v noči s 26. na 27. december 2016 polomil tudi drevesa ob Poti ob žici. Uničenih je 19 lip, ki jih je Zeleni prestolnici Evrope 2016 jeseni ob 110-letnici delovanja podarila Semenarna Ljubljana. Škoda je ocenjena na približno 8.000 evrov. Novembrski primer vandalizma na tej lokaciji, v katerem so bile polomljene tri lipe, je povzročil za približno 1.500 evrov škode.
Na MOL razočarano ugotavljajo, da se na tem območju vandalizem nad drevesi pojavlja vse od leta 2014, ko je v obsežnejšem uničenju dreves nastalo kar za 30.000 evrov škode. "Škodo postopoma odpravljamo in drevesa nadomeščamo z novimi. Tudi tokrat smo o dogodkih obvestili policijo, ki primere še preiskuje," pojasnjujejo na MOL.
"Ne glede na stroške poudarjamo, da imajo drevesa za mestno okolje neprecenljivo vrednost, zato zelo obžalujemo vsak primer vandalizma. Vsakogar, ki ima kakršnokoli informacijo o poškodovanih drevesih, prosimo, naj o tem obvesti pristojno policijsko postajo. Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi preprečimo nadaljnje širjenje vandalizma in tako ohranimo skrben odnos do narave," so zapisali v pozivu občanom.
Drevesa so izjemno dragocena, ker proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo ozračje ter posledično povečujejo kakovost bivanja, zato si na MOL prizadevajo ohraniti čim več zelenih površin v mestu.
Zakaj je ključno, da ohranimo drevesa?
Odraslo drevo vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in proizvede 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje desetih ljudi. Če bi to preračunali, v 50-letnem življenjskem ciklu drevo za približno 52.000 evrov zmanjša strošek za ukrepe proti onesnaževanju zraka, reciklira za 31.000 evrov vode, njegov prispevek k zmanjšanju erozije tal pa je vreden 26.000 evrov.
Drevesa so pomembna tudi zato, ker zmanjšujejo onesnaženost zraka in obremenitve s hrupom, se hranijo s CO2, vodo, sončno svetlobo in s snovmi, ki jih črpajo iz zemlje, 'hrano' pa predelajo v kisik, absorbirajo hrup iz urbanega okolja, prav tako drevesno listje lovi prašne delce iz okolja, drevesa pa vplivajo tudi na lokalno klimo, zmanjšujejo porabo energije in ustvarjajo lokalne ekosisteme, s senco znižujejo temperaturo zraka, v suhih okoljih povečujejo vlago v zraku, zmanjšujejo hitrost vetra, zadržujejo odtekanje padavinske vode, zagotavljajo bivalni prostor in hrano za živali ter primerne klimatske pogoje za drugo rastlinje, vplivajo na ekonomsko stabilnost ter povečujejo vrednost zemljišč in nepremičnin , z drevjem poraščeno okolje pa pozitivno vpliva na psihofizično počutje ljudi in socialne odnose med njimi.
Drevesa pa pomembno preprečujejo tudi erozijo tal, saj drevesne korenine preprečujejo drsenje in spiranje zemlje ter zagotavljajo drenažo vode.
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.