FOTO: Večina vrečk konča na odlagališčih in v naravi

Na Kongresnem trgu se je zaključil projekt Vrečka na vrečko. Projekt je potekal v času Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. Člani društva Eco Vitae so se povezali z Ekologi brez meja ter z umetniki oblikovalskega studia Lukatarina in The Miha Artnak. S projektom so želeli organizatorji združiti umetnost in ekologijo ter hkrati opozoriti na pretirano uporabo plastičnih vrečk in lončkov za enkratno uporabo. Količina odpadkov se namreč vsako leto povečuje in problematika je pereča tudi v Sloveniji.

Na Kongresnem trgu so obveščali mimoidoče o škodljivosti plastičnih vrečk, obenem pa so iz odpadnih vrečk izdelovali umetniške izdelke. Obiskovalci so lahko na stojnico prinesli odpadne plastične vrečke in v zameno so prejeli bombažno vrečko za večkratno uporabo.

Akcija presegla vsa pričakovanja

Po besedah vodje projekta Urše Dolinšek iz Društva Ekologi brez meja je akcija presegla vsa pričakovanja, predvsem pri menjavi plastičnih vrečk za vrečke za večkratno uporabo.

V Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov so v okviru projekta Vrečka na vrečko namreč uspeli zbrati štirideset 110-litrskih vreč, polnih plastičnih vrečk, ki so jih na njihove stojnice prinesli številni posamezniki, pri zbiranju materiala pa je sodelovalo tudi 12 vrtcev, 21 osnovnih šol, štiri srednje šole in tri fakultete.

Zbrali so tudi petnajst 110-litrskih vreč, napolnjenih s plastičnimi lončki. V eni vreči je približno 1000 vrečk oziroma 500 lončkov. Skupno se je nabralo približno 40.000 vrečk in 7500 lončkov, ki pa ravno zaradi ogromnega števila niso romali vsi v umetnine, ki so nastale v tem tednu, zato se nam v bližnji prihodnosti obeta še kakšna nova stvaritev iz zbranega materiala, ki je ostal.

Po besedah Nataše Zuljan, ene izmed organizatork projekta Vrečka na vrečko, je po številu zbranega materiala najbolj izstopal vrtec Miškolin iz Ljubljane pod vodstvom eko koordinatorke Marinke Svetek. Nagrado za zmagovalno skupino otrok je prispeval Jure Vršnik, ki je zanje oblikoval posebne vrečke za večkratno uporabo.

Vrečke krive tudi za pogin mnogih živali

Po besedah Dolinškove v Sloveniji na leto porabimo od 150 do 300 plastičnih vrečk na osebo. Vrečke se v povprečju uporabljajo le okoli 20 minut, nato se zavržejo. Reciklirajo se le trije do štirje odstotki vrečk, ostale končajo na odlagališčih in v naravi.

Andreja Palatinus iz društva Ecovitae pa je poudarila, da vrečke zaradi svoje lahkosti veter in voda velikokrat odneseta v naravo. Zaradi svoje obstojnosti, ki je izjemna lastnost naravi nepoznanih in nebiorazgradljivih plastičnih materialov, vrečke izjemno dolgo obstajajo v okolju in s tem vplivajo na življenje. Milijarde živali letno pogine na Zemlji zaradi hranjenja s plastičnimi materiali, mnoge se v plastične materiale zapletejo, na njih se lahko naselijo tujerodni organizmi, ogrožajo pa tudi človeka.

Zavzemajo se za takso na plastične vrečke

Partnerji projekta se sicer zavzemajo za prenos dobre prakse iz Irske, ki je leta 2002 uvedla okoljsko takso na plastične vrečke v višini 33 centov. Takso se plača le za plastične vrečke, ki jih trgovci delijo brezplačno pri blagajni in ne za tiste, v katere damo meso, sadje in zelenjavo. V primeru Irske je delež uporabe plastičnih vrečk v nekaj tednih padel za 94 odstotkov.

Z uvedbo okoljske takse na vrečko v višini 30 centov po vzoru Irske bi v Sloveniji zbrali skoraj 100 milijonov evrov sredstev za ekološki sklad. Če količina prodanih vrečk zaradi takse v kratkem upade za 90 odstotkov, to še vedno pomeni vsako leto 10 milijonov evrov za ekološki sklad.