"Mnogi migranti so sužnji 21. stoletja. Vpeti v verige revščine, strahu, izkoriščanja," je na današnjem sprejemu ob 1. maju prazniku dela poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. "Pravice delavcev niso podarjene, zanje se je potrebno boriti," je dodal.
Ob nagovoru je Semolič spomnil na proteste v Chicagu leta 1889 in na demonstracije v Ljubljani leta 1920, ko so v boju za pravice delavcev in delavk pod streli padli posamezniki. Po njegovem prepričanju pretekli in današnji čas povezuje predvsem dejstvo, da pravice delavcev niso večne. Po sprejemu pa je ZSSS na Miklošičevem parku pred stavbo Doma sindikatov na Dalmatinovi ulici postavila mlaj.
Delavci si želijo spoštovanja
Semolič meni, da prihaja v ospredje prepričanje, da bogastvo ni vedno pravično razdeljeno; delavstvo pa si želi spoštovanja, ki naj bo prisotno v okolju, ki spoštuje tudi tiste z minimanimi plačami in jim omogoča dostojno preživetje. "ZSSS opozarja delodajalce naj skrbijo ne samo za delo temveč tudi za življenjske pogoje, v katerih delavci z minimalno plačo živijo," je opozoril Semolič in izpostavil položaj delavcev z najnižjo plačo. Pojasnil je, da so v tem trenutku sindikati v dialogu z vlado, da s spremembo davčne zakonodaje zaščiti prejemnike minimalne plače.
Mačehovski odnos vlade
Vlada se, tako Semolič, pri delavcih obnaša mačehovsko, saj se ravno pred 1. majem ukinjajo nekatera delovna mesta. "Ne zato, ker bi ta delovna mesta prinašala izgubo, temveč ker ne prinašajo dovolj dobička. To je v nasprotju z družbeno odgovornostjo podjetij, to ne sme biti podoba naše države," je še opozoril.
Obenem je obsodil sporočilo Mednarodnega denarnega sklada z zahtevami, da bi slovenske delavke delale do 65. leta. "V ZSSS se borimo za solidarnost, občutljivost za stiske ljudi, kar je tudi pomemben pogoj gospodarske rasti," je zaključil Semolič.
Na sprejemu so štirim članom ZSSS za dolgoletno zavzeto delo podelili plakete. Prejeli so jo Jani Brumen, Erika Kerčmar, Janez Kocjan in Berta Belkisa Zalar.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.