Najprej, kakšna je pravzaprav v praksi razlika med izključnim gospodarskim pasom in ekološko - ribolovno cono, kot jo zdaj nameravajo razglasiti Hrvati.
Izključna ekonomska cona širi nacionalno jurisdikcijo obalne države in ta obsega vse bogastvo, tako živo bogastvo v tej določeni coni, kakor tudi bogastvo na morskemu dnu, v podmorju, ter določa še nekatere druge pravice izkoriščanja energije. Ribiška zaščitna cona, ki ima lahko dve pravni podlagi, pa ureja samo ribolov, pri čemer je lahko ekskluzivna in izloča ribiče iz drugih držav, ali pa je v bistvu inkluzivna ter dejansko pomeni samo mesto povečanega nadzora in kontrole nad izvajanjem ribolova zaradi ohranitve ribolovnih virov.
Kaj bi razglasitev ekološko ribolovne cone ali gospodarskega pasu v praksi pomenila za slovenske ribiče?
Ta hip ne ocenjujemo, da bi karkoli pomenila za slovenske ribiče. Zakaj? Ker obstaja več varovalnih instrumentov. Prvi od njih je seveda sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju med obema državami, po katerem imajo ribiči obeh držav pogodbenic iz tega obmejnega pasu pravico loviti. Tega recimo ne zaščitna ekološko-ribiška ne izključna ekonomska cona ne bi mogla odpraviti, ker je to dober in veljaven sporazum med obema državama. To je prvo. Drugo pa je, da če bi bilo zadržano izvajanje ene ali druge cone, je pogajalsko izhodišče za naše ribiče bistveno bolj ugodno, ker se v tem primeru neposredno s Hrvaško ne bo pogajala republika Slovenija, pač pa se bo v našemu imenu in imenu slovenske vlade pogajala z njo Evropska komisija, konkretno direktorat za ribištvo.
Ali bi lahko recimo Hrvati tudi ovirali plovbo ostalih ladij, češ da recimo preverjajo ribolov?
V vsakem primeru, kar se tiče ribiških plovil, bi lahko ukrepali na podlagi svojega nacionalnega pravnega reda. Zelo verjetno pa bi lahko vplivali tudi na plovbo drugih plovil, glede na določila svojega pomorskega zakonika, ki pa nekoliko presega okvire in pooblastila, ki izvirajo iz Montego Bay konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu.
Je sploh možno preprečiti hrvaško širitev jurisdikcije na Jadranu? Bi denimo konferenca o prihodnosti ribištva v Sredozemlju, ki bo novembra v Benetkah, lahko kakorkoli spremenila hrvaško odločitev?
Hrvaška ni v nekem posebnem položaju v Sredozemlju in tudi v Jadranu ne. Dejstvo je, da imajo vse obalne države pravico do izklica ali polne izključne ekonomske cone ali pa ribiške zaščitne cone. Drugo vprašanje pa je, zakaj doslej tega v Mediteranu ni storila še nobena država. Zaradi tega, ker bi to verjetno kot domine podrlo kompletno ravnotežje političnih in drugih moči, ter ekonomskih interesov v Sredozemlju. Ravno zaradi tega je seveda Evropska komisija predlagala sestanek ministrov pristojnih za ribištvo, ki bo konec novembra v Benetkah. Za to sta bila že dva pripravljalna sestanka, eden v Atenah in drugi v Bruslju, kjer je bila seveda tudi Hrvaška, in tam je bilo določeno besedilo ministrske deklaracije, ki ima nekaj poudarkov. Prvič, odsvetuje enostransko ukrepanje. Drugič, pri izklicu kakršnekoli cone v Mediteranu je treba uporabljati celo pomorsko, oziroma celo mednarodno pravo, kajti konvencija Združenih narodov ni edina, ki govori o tem, pač pa je še več drugih.
Se pravi, da bi hrvaško odločitev lahko v tem primeru pravno izpodbijali?
Ne. Vsaka država ima svojo pravico, da to naredi. Vendar je bil načelni dogovor 31 obsredozemskih držav, občrnomorske se tega niso udeležile, da se pred omenjeno konferenco o ribištvu v Sredozemlju v Benetkah naj ne bi dogajale enostranske poteze. Pri čemer je seveda Evropska komisija predlagala načelo postopnega pristopa in dogovarjanja vseh prizadetih držav, ki se jih to tiče, in usklaljeno, s skupnim – končno tudi skupnim – nadzorom nad izvajanjem ribolova in varstvom ribolovnih virov, seveda v skladu z akcijskim načrtom za Sredozemlje, ki velja za članice Evropske unije. Vendar pa sama Evropska unija ni dovolj močna ribiška entieta, da bi to lahko samostojno urejala, se pravi le v konsenzu vseh sredozemskih držav.