Avtor prispevka: Miha Plementaš
Franc Rode je leta 1997, ko je zamenjal Alojzija Šuštarja, začrtal povsem drugačno politiko od svojega predhodnika in predvsem na drugačen način. "Najkrajše rečeno, sedem let 'rodea'," pravi sociolog religij Marjan Smrke. Analitik Vlado Miheljak pa pravi: "Vse te velike teme, okoli katerih je v Sloveniji razmeroma visok konsenz, to je vprašanje laičnosti šole, NOB, nesporne pravice posameznika, da sam ureja svoje življenje, je odpiral na konflikten način."
Rodetovi nastopi so vsakič detonirali v javnosti, kakšen je bil njihov učinek, pa je teže ugotoviti. "Medtem pa levica, pod pritiskom zagretih ideologov, uvaja vse bolj permisivno zakonodajo, ki pospešuje javno nemoralo in razvrednoti družino, ki edina zagotavlja prihodnost narodu," je maševal Rode. "Vsak njegov nastop je utrjeval tisto politično opcijo, ki ji on vsekakor ni hotel pomagati na oblast," dodaja Miheljak.
Enako kot po svetu se je število katolikov v Sloveniji zmanjšalo. Vendar tega Rodetu sedanji papež ne šteje za slabo, menijo poznavalci. "Doktor Rode niti med samimi katoličani ni pognal globljih korenin. Se najdejo mnogi taki, ki jim je ugajal, večina pa ne, in v tem smislu mislim, da si bodo ne samo Slovenci, ki niso katoličani, temveč tudi mnogi katoličani, na nek način oddahnili," o Rodetovem odhodu pravi Smrke. "Če je kaj značilno za sedanjo politiko Rimsko-katoliške cerkve, potem je to, da drži eno zelo ostro dogmo. Če od tega kdo odpade, pač odpade. Iz tega stališča padec ni nujno slaba karakteristika, če so tisti, ki ostajajo verniki, bolj zagreti," pojasnjuje publicist Mišo Alkalaj.
Zanimivo, da nadškofa Rodeta študijsko in profesionalno najbolj zanimajo neverniki. Na ljubljanski teološki fakulteti je leta 1967 začel med drugim predavati teologijo nekrščanskih ljudstev in uvod v moderni ateizem. Leta 1981 pa je v Vatikanu prevzel papeško tajništvo za dialog z neverujočimi. "Ko sem ga, še kot monsignorja, spoznal v Vatikanu, sem slišal od vplivnih ljudi v Vatikanu pohvale na njegovo delo, znanje in intelektualne razsežnosti," pravi nadškofov prijatelj Marko Pogorevc. "S tem, ko je postal prefekt, je pravzaprav napredoval, kolikor se pač da. Naslednja še močnejša funkcija je sekretar, potem pa že papež. Tako da je gospod Rode prišel že na zelo visoko mesto, zato mu moramo tudi iskreno čestitati," dodaja Alkalaj.
Nadškof med svoje uspehe šteje zbor vseh predstavnikov slovenske Cerkve ter podpis Vatikanskega sporazuma. Osebni uspeh pa so zagotovo tudi tista prijateljstva, pri katerih je presegel samega sebe. "On v bistvu hoče imeti mene rad. Ker pa ga objavljam v določenih kočljivih situacijah za njega in pač ne zbiram nobenih sredstev, da ne bi objavil slike, ki bi bila dobra za nas, pa me ne mara," 'odnos' z Rodetom opisuje fotograf Denis Sarkić. Nekatera znanstva bi lahko prerasla celo v kaj več, vsaj tako namiguje Bernarda Jaklin: "Mačo je. Ima tisto moško, živalsko energijo v sebi, o kateri moški nič ne veste, ženske pa." Namige Jaklinove je Rode zavrnil: "Bernarda Jaklinova bi pri svojih letih lahko bila že malo bolj pametna."
Franc Rode bo v Ljubljani krhal nekatera srca še do velike noči, nato pa odhaja na najvišji položaj, ki ga je kdajkoli dosegel kak Slovenec v Vatikanu.
