Gospod nadškof, kakšen je pomen velike noči za vernike?
Velika noč ni velik praznik samo za vernike, temveč za vsakega človeka. V enem svojih Sonetov nesreče Prešeren pravi: "življenje je ječa, čas ni rabelj hudi." Velika noč pomeni, da je nekdo pobegnil iz te ječe in da je prestopil meje časa, ki nas omejuje. Kristjani verujemo, daje to zgodovinsko realno dejstvo, vstajenje Jezusa Kristusa. In torej vsi, ki smo z njim povezani po veri, lahko pobegnemo iz te ječe, ki je naše življenje, in iz te naše kratke časovnosti. To je tisti globoki pomen, ki navdaja vernike z globokim veseljem, z veliko srečo, in ki, kot sem prepričan, nagovarja vsakega človeka. Vsak človek si namreč želi osvobojenega življenja, ki ga Kristus prinaša in obljublja tistim, ki vanj verujejo.
Tudi v prazničnem času ne moremo mimo aktualnih dogodkov. Zadnji mesec smo spremljali vojno v Iraku, ki jo je papež ostro obsodil, tako kot tudi slovenska katoliška cerkev. Kako ocenjujete sedanje stanje v Iraku in kakšno vlogo, če sploh, naj bi na tem območju igrala Slovenija?
Težko je reči, kakšno je sedanje stanje. Mislim, da je predvsem ropanje naredilo ogromno škode, mogoče celo več kot ameriška vojska. Za rekonstrukcijo Iraka bo gotovo pomembna mednarodna solidarnost. V tem naporu ima svoj prostor tudi Slovenija. Mislim, da smo na nekaterih področjih kar pripravljeni, da damo svoj delež pri obnovi te dežele. Na primer, naša vojaška medicina je zelo strokovno usposobljena, svoj delež lahko doprinesemo tudi na humanitarnem področju.
Po zadnjem srečanju s premierom Ropom ste odnose med državo in cerkvijo sicer označili kot dobre, hkrati pa vatikanski sporazum še vedno ni ratificiran. Brez tega sporazuma pa se tudi drugih vprašanj, predvsem vprašanja gmotnega položaja cerkve na slovenskem, ne da rešiti. Ali odnosi med državo in cerkvijo zaradi tega res postajajo vse bolj napeti?
Če bi se stanje neratifikacije vatikanskega sporazuma vleklo v nedogled, bi stanje gotovo postajalo vse bolj napeto. Zaenkrat ima cerkev na slovenskem še kar veliko potrpljenja. Vendar menimo, da je po letu in pol že prišel čas, da bi se ta sporazum tudi ratificira. Mislim, da se bosta tako vlada kot državni zbor, potem ko bo svoje mnenje dalo ustavno sodišče, opredelila, da do ratifikacije čimprej pride.
