Janez Podobnik, ki velja za najbolj resnega Butovega protikandidata, tega ni želel komentirati. Neformalno pa zagovarja dogovor: Tisti, ki se bo umaknil, ne sme biti poraženec. Franc Kangler, vplivni član skupine, ki odkrito nasprotuje predsedniku Franciju Butu, na možnost, da bi sedanji predsednik v bitki ostal brez predsedniškega in brez prvega mesta na listi za evropski parlament, odgovarja: "Jaz sem prepričan, da je on moder človek, da že ima politične izkušnje in da se bo odločil za pravo pot."
Kangler se ne boji, da bi prav on in tisti, ki nasprotujejo Butu, na volilnem kongresu ostali brez mesta v izvršilnem odboru. Nekateri namreč omenjajo mandatarski sistem, po katerem bi predsednik povedal, koga želi imeti, poleg sebe, v vrhu stranke. "Ne verjamem, da bi predsednik stranke Franci But imel takšne interese, da bi na tako nedemokratičen način, da bi sam izbiral člane izvršilnega odbora, prišel na kongres, ki je pred nami in želel z nekaterimi na ta način razčistit," dodaja Kangler, ki zanika, da bi bi prav on v ozadju pripravljal presenečenje za kongres. Napoveduje pa optimalno rešitev, ki naj bi jo podprla tako javnost kot avtoritete znotraj SLS.
Gospod Franci But, za kakšno strategijo ste se odločili, boste vztrajali na predsedniškem mestu?
Tudi ta možnost seveda obstaja, ampak o dokončni odločitvi je absolutno preuranjeno govoriti. Edina strategija naše politične stranke je lahko ta, da vodstvo stranke dela skupaj, da razmišlja o istih stvareh in da reagira enako in skupno o nekem problemu, katerega je treba rešit. Tega vsega doslej ni bilo dovolj, zato sem predlagal, da je pametno sklicati volilni kongres. Organi stranke, svet in glavni odbor, bosta o tem odločala. Mislim, da je to prava odločitev, stranki bo to prineslo enega novega, svežega duha.
Boste na kongresu prebrali, koga želite imeti v vodstvu stranke, torej predlagali neke vrste mandatarski sistem?
Ne vem, če je to mandatarski sistem, ampak jaz bi dejal tako, da na osnovi mojih izkušenj, dela v zadnjih letih, lahko mirne duše rečem, da je zelo pametno in koristno, pravzaprav potrebno, da celotno vodstvo stranke ima enak pogled na reševanje problemov oz. da demokratično, javno nastopa z istim pogledom. V tem primeru je zelo jasno treba povedat, da, kdor koli je kandidat za predsednika stranke, je prav, da ima določen vpliv ali sodelovanje pri izbiri kandidatov.
Skupina vaših nasprotnikov v stranki je močna; poleg obeh bratov Podobnik še Bojan Šrot, Franc Kangler… Boste tvegali spopad z njimi in razkol v stranki?
Tega ne bi imenoval noben spopad. Jaz pravim, da imamo v stranki kar nekaj dobrih kandidatov in zelo veliko odličnih ljudi. Vse skupaj jaz imenujem demokratično odločanje, ker o čemer koli in o vsem odloča samo kongres in prav je tako.
Kakšna pa je možnost, da se boste v stranki dogovorili, npr. stranko prevzame Janez Podobnik, vi pa ostanete minister in poslanec evropskega parlamenta?
O tem je bilo kar nekaj govora, ampak nobenega kupčkanja ni bilo in tudi nobenega kupčkanja biti ne more. Evropske volitve so tiste, o katerih se bo odločalo po kongresu in o tem bodo odločali novi organi stranke. Sam pa lahko rečem, da na osnovi številnih izkušenj in poznanstev v evropskem prostoru, pa tudi na osnovi dolgih let pogajalskega procesa, imam nekatere ustrezne izkušnje, ampak o tem ne bo nobenega kupčkanja, o tem bo govora, potem ko bo izveden kongres. Zdaj najprej kongres, prav je, da kongres pove svoje, da stranka začne dihati z enimi pljuči in kongres je lahko začetek ene zelo dobre volilne kampanje.
