Pogajanja EU s kandidatkami potekajo dobro in Slovenija tu ni problematična država, je poudaril Vedrine, ki zapletov ne pričakuje niti pri sklepnem, finančnem delu pristopnih pogajanj. Vedrine je po navedbah predstavnikov slovenske delegacije ponovil, da je francoska podpora širitvi zveze Nato jasna, tako kot je jasna tudi francoska podpora vključitvi Slovenije v zavezništvo.
Rupel je kolega na pogovorih sicer opozoril na slovensko nezadovoljstvo s predlogom finančne strategije širitve EU za kmetijstvo, tako glede kvot kot neposrednih plačil. Glede razprav o prihodnosti EU, ki potekajo v konvenciji, pa je Vedrine povedal, da Francija svoja stališča o prihodnosti EU še oblikuje, dokončno pa naj bi jih izdelala proti koncu dela konvencije. Je pa potrdil, da so francoska stališča bližje britanskemu modelu unije nacionalnih držav kot pa nemškim pogledom, ki so bolj federalistične narave. Tako se Francija zavzema zato, da ministrski svet ohrani pristojnosti sprejemanja odločitev, tako da te ne bi šle na račun Evropske komisije.
Ministra sta se tudi strinjala, da so dvostranski odnosi dobri in da med državama ni odprtih vprašanj. Dobro je tudi gospodarsko sodelovanje, ki je v vzponu. Francoska stran je izrazila tudi interes za nadaljnje investicije v Sloveniji. Francija je s 5. mestom v izvozu in 3. mestom v uvozu za Nemčijo in Italijo tretji najpomembnejši gospodarski partner Slovenije. Leta 2001 je obseg blagovne menjave znašal 1,707 milijarde ameriških dolarjev. Francija je leta 2001 postala drugi investitor v slovensko gospodarstvo, in sicer za Avstrijo in pred Nemčijo. Največja francoska investicija v Sloveniji je Revoz-Renault.
Po navedbah slovenske delegacije sta ministra govorila tudi o obujanju želja po revidiranju rezultatov druge svetovne vojne v srednjeevropskem prostoru in njihovem povezovanju z vstopanjem posameznih kandidatk v EU. Pri tem sta se ministra odločno strinjala, da se je treba vsem takšnim poskusom odločno zoperstaviti, saj ne bi smeli dopustiti nikakršnih poskusov revizij.
Zunanja ministra se nista mogla izogniti pogovoru o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu. Opozorila sta predvsem na humanitarno katastrofo v regiji, pri čemer sta se strinjala, da mora pri njenem reševanju pomagati tudi EU. Vedrine je še opozoril, da je bližnjevzhodni konflikt politični problem, ki ga je treba rešiti s političnimi sredstvi, izrazil pa je zadovoljstvo nad spremenjenimi ameriškimi stališči.
