Opozarjate, da mednarodne institucije kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka državam kot je Slovenija pogosto dajejo nerealne nasvete, ker nimajo realnih in celovitih podatkov. Lahko poveste primer?
To so tudi izkušnje drugih držav, zato smo se tudi odločili za resolucijo. Zberejo namreč napačne podatke, potem pa na tej osnovi dajejo napačne nasvete. Takšen primer je prevelika restriktivnost denarne politike. Inflacija se sicer niža, gospodarske rasti pa ni. Če ni rasti, bodo države zaostale, ne glede na to, ali so desetkrat manj ali pa bolj razvite. Drugič: tečaj zamrzujejo, zato je precenjen. To pomeni velik primanjkljaj v zunanjih odnosih, veliko zunanjo zadolženost in nezmožnost plačila dolgov. Tretjič: gospodarsko rast do katere prihaja v tem prostoru precenjujejo ter obenem pozabljajo na revščino. In četrtič: ne priznavajo medsebojnih trgovskih tokov med državami znotraj regije, ki so pomembni za njihovo rast.
Je bila zaradi napačnih nasvetov na osnovi napačnih podatkov narejena že kakšna škoda?
Gotovo. Ravno iz teh razlogov, ki sem jih navedel. Zaradi neupoštevanja gospodarske rasti, torej realne konvergence, se v teh državah kopiči siromaštvo, kar praktično vodi v socialne nemire. Države imajo tako v povprečju kar 40 odstotkov nezaposlenega delovnega prebivalstva, kar lahko vodi tudi v politično nevzdržnost, zaradi katere se zaustavijo reforme. Zaradi tečaja, ki je neprimeren, niso izkoriščeni turistični potenciali. Zaradi pretirane gospodarske rasti ne vidijo, da je v resnici potrebno reševati tudi socialne demografske probleme. Zaradi neupoštevanja medsebojnih tokov pa se ne upošteva, da moramo podpreti naprimer liberalizacijo trgovine teh držav proti Evropski uniji, zato da bi dejansko lahko izenačile svoje bilance.
Opozarjate, da prodaja dobrih podjetij tujcem ni nujno najboljša rešitev. Vemo pa, da ravno Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka pogosto kritizirata države - tudi Slovenijo - zaradi po njunem mnenju prepočasne privatizacije. Ali ta deklaracija temu nasprotuje?
Generalno vzeto smo vsi prišli do podobnih izkušenj, saj so deklaracijo podpisali ekonomisti iz šestih držav. Osnovna ideja je, da sama privatizacija nujno še ne pomeni prodaje tujcem, saj lahko prodamo tudi domačemu gospodarstvu ali domačim prebivalcem. Tukaj pa moramo biti postopni, saj si morajo slednji privarčevati sredstva, da bi lahko kupovali. Obenem je razvidno, da se proračun sicer lahko nekaj let krpa, če se vse proda naenkrat, vendar pa potem nimamo več ničesar v rezervi. Domačih institucij, ki bi lahko strateško podpirale domače gospodarstvo, pa več ni. To se je naprimer pokazalo na Madžarskem, kjer so vse razprodali, zdaj pa imajo kljub temu strašne primanjkljaje – tako proračunske kot plačilno-bilančne – in to ni vzdržno. Kar zadeva mednarodne institucije, pa se občasno tudi korigirajo. Verjetno se bodo - tako kot so se pri finančni liberalizaciji, s katero so prispevale k finančni krizi na Češkem, Madžarskem in Poljskem - tudi pri hitri privatizaciji. Sedaj jemljejo Slovenijo z njeno potjo za nekakšen poseben primer. Svetujemo jim sicer, naj nikar ne pretiravajo s tem, saj se je vsak, ki so ga vzeli za svojega ljubljenca, kaj kmalu izkazal za bolnika.
Kakšna bo torej vloga Slovenije ob širitvi Evropske unije na Balkan?
Imamo veliko možnost. Zdaj se končno kaže tisto, kar je bilo vseskozi rečeno – da je Slovenija lahko most na Balkan. Smo v Evropski uniji in to je naša močna karta. Politiki na veliko vzpostavljajo stike in pomagajo svetovati državam na področju nekdanje Jugoslavije, gospodarstvo intenzivno prodira na te trge, skupaj pa smo se usedli tudi ekonomisti. Slovenija je v tej reformi pet do deset let pred drugimi in naše izkušnje so koristne tudi za njih. Očitno so se dobro prijele, zato mislimo, da bomo na takšen način nadaljevali in pripomogli k dvigu blagostanja v tem prostoru, ki bo kot sosednji prostor, tudi za nas vedno relevanten.
