Slovenija

Frankfurter Allgemeine o lipicancih

Frankfurt, 15. 07. 2000 17.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v današnji izdaji objavlja obširen prispevek o lipicancih, Kobilarni Lipica in zgodovini vzreje lipicanske pasme, omenja pa tudi še vedno nerešen spor med Slovenijo, Italijo in Avstrijo glede vodenja izvorne rodovne knjige za lipicance, ki se je po navedbah avtorja članka Reinharda Olta pojavil po vstopu Avstrije v Evropsko unijo najprej med Rimom in Dunajem, zatem pa je bila vanj vključena tudi Ljubljana.

Avtor članka o sporu glede vodenja izvornih rodovnih knjig za lipicance piše v zadnjem delu prispevka z naslovom Pravi izvor, kjer med drugim navaja, da Slovenija sprva ni podala zahteve po vodenju omenjene knjige. Vprašanje italijanske zahteve po vodenju izvorne rodovne knjige, ki jo vodijo v avstrijskem Pibru, pa sta s protokolarnim sporazumom medtem razrešila ministra za kmetijstvo obeh držav. V sporazumu sta se Dunaj in Rim strinjala, ''da se izvorna rodovna knjiga lipicancev, ki jo v Avstriji vodi zvezna kobilarna Piber, prizna kot rodovna knjiga o izvoru pasme lipicancev''. S tem je bilo po mnenju Dunaja dokončno določeno, da Avstriji pripada pravica do vodenja izvorne rodovne knjige, s čimer lahko tudi določa kriterije za vzrejo lipicancev. Italija, ki je leta 1996 pri Evropski komisiji prav tako vložila podobno zahtevo, je to utemeljila z ''zgodovinskimi pravicami'', ki se nanašajo na mirovno pogodbo po prvi svetovni vojni, ko so tako Dunaju kot Rimu dodelili po en original rodovnih knjig.

Ministrstvo za kmetijstvo v Ljubljani je povsem jasno ugotovilo, da se protokol med Dunajem in Rimom v nobenem primeru ne nanaša na vzrejo lipicancev v Sloveniji, saj je ''izvor lipicancev bil in je še v Lipici''. V diplomatskih notah pa je slovenska vlada Dunaju, Rimu in Bruslju iz previdnosti zapisala, da je Slovenija ''zibelka pasme lipicancev''. Tako je z vladno uredbo zaščitila ''geografsko označbo lipicancev v Sloveniji'' in obenem zahtevala notificiranje dokumenta pri Svetovni trgovinski organizaciji, pojasnjuje avtor članka.

Na Dunaju si medtem prizadevajo za dvostranske pogovore za rešitev problema. Pridružili so se jim tudi predstavniki Evropske komisije in kmalu naj bi skupaj z vladnimi predstavniki vseh treh držav razpravljali tudi o sodelovanju glede nadaljnjega razvoja pasme lipicancev.

Manjka samo še, da bi svoje zahteve začela uveljavljati tudi Nemčija, in sicer za dvorno jahalno šolo Oettingen-Wallerstein, ustanovljeno leta 1751 po zgledu dunajske jahalne šole, ki so jo znova odprli in prav tako premore nekaj lipicancev. Vendar pa ni skrbi, da bi se v spor vključila tudi vlada v Berlinu, saj je grad Wallerstein v zasebni lasti in povrhu vsega leži na Bavarskem.