Vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harij Furlan je znova zavrnil očitke o jemanju podkupnine, ki jih navaja zaključno poročilo zdravstvene preiskovalne komisije državnega zbora. Poudaril je, da so očitki neresnični, neutemeljeni in brez dokazov ter so posledica političnega pritiska na tožilstvu.
Nad ugotovitvami parlamentarne komisije je osupel tudi nekdanji zdravstveni minister Borut Miklavčič. Z nejeverjo je sprejel novico, da je komisija pristojnim organom predlagala, naj v z zvezi z njim raziščejo sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine. Obtožbe so po njegovih besedah nesmiselne in neutemeljene.
Državni zbor je v torek podprl vse bistvene ugotovitve zdravstvene preiskovalne komisije, ki je pristojnim organom med drugim predlagala, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in kaznivega dejanja jemanja podkupnine za vodjo SDT Furlana ter sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine za Miklavčiča.
Furlan je v današnjem sporočilu zapisal: "Še enkrat poudarjam, da odločno in ostro zavračam absurdne očitke o jemanju podkupnine, ki naj bi izhajali iz navedb končnega poročila preiskovalne komisije za zdravstvo, in sicer iz anonimne kazenske ovadbe, ki je kriva in podana z namenom diskreditacije." Dodal je, da je kot državni tožilec in vodja SDT vedno delal zakonito in si prizadeval za pravičnost.
"Očitki so neresnični, neutemeljeni in brez dokazov ter so posledica neupravičenega političnega pritiska na vodenje tekočih postopkov na SDT. Z neupravičenimi in absurdnimi napadi brez dokazov, ki so namenjeni diskreditaciji mojega dela na SDT, je bil okrnjen moj ugled in dobro ime, zato bom uporabil pravna sredstva," je napovedal.
Furlan je ob tem opozoril, da zadeve, ki so povezane s korupcijo v zdravstvu, na SDT obravnavajo prioritetno, pri čemer zadeve že od začetka samostojno in neodvisno obravnava večje število državnih tožilcev: "V štirih zadevah na podlagi vloženih obtožnic in zahtev za preiskavo zoper skupno 39 obdolžencev že potekajo kazenskih postopki na pristojnih sodiščih."
V okviru vseh preiskav je bilo po navedbah vodje SDT zaslišanih več kot 100 prič, prav tako so bili postavljeni sodni izvedenci: "Zadeve se nanašajo na kazniva dejanja, storjena v univerzitetnih kliničnih centrih, bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah po celi Sloveniji." V teku je tudi več predkazenskih postopkov, ki jih zaradi interesov postopka ne sme komentirati.
Kot je pojasnil, "gre za obsežne in kompleksne zadeve, v katerih se obravnavajo korupcijska in gospodarska kazniva dejanja večjega števila oseb, ki so delo opravljale na vodstvenih položajih v zdravstvenih ustanovah (direktorji in pomočniki direktorjev bolnišnic, vodje oddelkov in lekarn), zaposlenih v zdravstvenih ustanovah (posamezni zdravniki in administrativno osebje) ter predstavnikov in zaposlenih v zasebnih družbah (dobavitelji), ki so za zdravstvene ustanove dobavljale zdravila, opremo ali opravljale druge storitve".
Prav tako se obravnava problematika preskakovanja čakalnih vrst z dajanjem daril oziroma koristi, primer pa je v fazi izdelave obtožnega akta, je še zapisal.
Miklavčič osupel: Nikoli nisem dal ali prejel niti evra podkupnine
Obtožbe zanika tudi nekdanji zdravstveni minister Miklavčič. "V svoji dolgi delovni karieri sem opravljal različne funkcije v številnih zasebnih in državnih podjetjih in ustanovah. Nikoli nisem dal ali prejel niti evra podkupnine, nikoli nisem bil v nobenem kazenskem postopku. Kljub temu me je predsednica komisije, ki me je na sejo sicer povabila kot pričo in ne kot preiskovanca, zasliševala kot najhujšega kriminalca," je v sporočilu za javnost zapisal Miklavčič.
Predsednica komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic Jelka Godec ga je tako spraševala o stvareh oziroma premoženju, kar "nima prav nobene zveze z mojim opravljanjem nekaterih javnih funkcij, v enem primeru celo na podlagi dokazano napačnih podatkov, zaradi česar pa se mi predsednica komisije nikoli ni opravičila".
Najhujša in najbolj bizarna obtožba pa je po njegovih navedbah temeljila na anonimnem pismu, po katerem naj bi Miklavčič vodji specializiranega tožilstva Hariju Furlanu izročil 200.000 evrov, da ta ne bi obravnaval nakupov žilnih opornic. Miklavčič je kot priča pod prisego to zanikal ter povedal, da nikoli v življenju ni komuniciral z vodjo specializiranega tožilstva.
"Vse, kar me je povezovalo s spornimi nakupi žilnih opornic, je bilo zgolj dejstvo, da sem bil eno leto in pol minister za zdravje," je še zapisal. Poleg tega pa nakupi ali pogajanja o ceni žilnic opornic niso bila njegova naloga oziroma pristojnost.
Po Miklavčičevih besedah vlaganje kazenskih ovadb postaja že nekakšen nacionalni šport. "Kdorkoli lahko ovadi kogarkoli za karkoli, velika večina ovadb je potem zavržena, krivim ovaditeljem pa se tudi nič ne zgodi," je še zapisal.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.