Gaber je postal minister za šolstvo leta 1992. V tem času so se začele intenzivne priprave na devetletko. Socialdemokrati in takratni krščanski demokrati se z Gabrovim delom niso strinjali, zato so leta 1998 zoper njega vložili neuspešno interpelacijo.
Gabru so med drugim očitali tudi neracionalen nakup Tiskarne ljudska pravica, v kateri je danes pravna fakulteta. Prav tako tudi nespoštovanje pravilnika o napredovanju učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, kriv pa naj bi bil tudi za tako imenovano maturitetno afero, ko je eden od dijakov opravljal maturo, čeprav zanjo ni izpolnjeval pogojev.
Leta 1999 je Gaber odstopil. Še vedno ni popolnoma jasno, zakaj. Sam je dejal, da zato, ker je bilo njegovo delo pri prenovi šolstva končano, neuradno pa naj bi prišlo do nesoglasja med njim in Drnovškom. "Tega ne bi posebej komentiral. K tistemu, kar sem takrat povedal, ko sem odstopil, nimam več kaj dodati," pojasnjuje Gaber.
Nasprotno pa so bili z Gabrovim delom zadovoljni šolniki, ki ocenjujejo, da je od vseh ministrov najbolj uspešno izpeljal prenovo šolstva. Pred Gabrom, če bo minister, je kar nekaj nalog. "Ena se tiče končanja zgodbe o plačah, druga pa vprašanja morebitnih presežkov delovne sile na področju izobraževanja. Pričakujem izredno trdna pogajanja, če bo do njih prišlo," dodaja glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja, Branimir Štrukelj.
Gaber je zdaj poslanec liberalne demokracije in naš predstavnik v konvenciji o prihodnosti Evrope, ki pripravlja institucionalno reformo Evropske unije.