Steffanio, Denis in Mark so bili ena prvih večjih slovenskih fantovskih skupin, ki so v začetku novega tisočletja pod imenom Game Over obnoreli Slovenijo. Slava, koncerti in popularnost pa niso prinesli samo lepih stvari. Steffanio, ki je podpisan pod številne njihove uspešnice kot tekstopisec in avtor glasbe, se je pri 38 letih soočil s hudo diagnozo.
Da se z njim nekaj dogaja, je prvič posumil, ko je med vratom in ramo zatipal bulo. Ker ni izginila, je odšel k zdravniku. "Ugotovil sem tako, da sem imel bulo med vratom in ramo in mi ni dalo miru. Bula je bila taka, da je bila noter, ni bila na koži in se je premikala. In sem šel k zdravniku in mi je rekla, da sem se samo nekaj udaril, da mi bo dala neke antibiotike in da bo v enem tednu mimo. In ni bilo, pa sem šel še enkrat," pripoveduje.
Ker je vedel, da se z njim nekaj dogaja, je še tretjič odšel k zdravniku. Takrat je prišla novica, ki mu je pri 38 letih zamajala svet. Diagnosticirali so mu Hodgkinov limfom.
"Je bila zelo velika depresija. Dva dni nisem šel nikamor, ležal sem na tleh, gledal v strop. Morbiden občutek, ko imaš v podzavesti, da je pa konec," se spominja.
Odločil se je, da se bo boril
Vendar ni bil. Steffanio se je odločil, da se bo boril. "Tretji dan sem pa rekel: zdaj je pa now or never. Rekel sem, boril se bom kot lev."
Sledilo je težko zdravljenje s kemoterapijo. Prejel je šest ciklov, vsak je trajal tri tedne. Še danes se zelo dobro spominja dni, ko mu je bilo slabo in se je soočal s številnimi stranskimi učinki zdravljenja. A ni obupal. "Potem sva se pač borila z rakom, kdo bo prej, kdo bo zmagal."
Steffanio je svojo bitko dobil. Po enem letu je bila bolezen premagana. Še danes se spominja trenutka, ko je z mamo zapustil bolnišnico. "Ta zmaga, ko sva šla z mamo takrat ven iz bolnice in sva dvignila roke in sva vpila od veselja."
Datum 6. januar 2014 si je dal tudi vtetovirati in ga tako za vedno ohranil kot spomin na zmago nad boleznijo.
Bolezen ga je spremenila, pravi. Dobil je novo priložnost. Naslednje leto je spoznal tudi svojo bodočo ženo, s katero sta se kmalu poročila, vendar se je njuna zgodba med epidemijo covida-19 končala. Po ločitvi se več let nista slišala. Nato pa je prišel klic, ki je znova spremenil vse.
"Nakar ona mene pokliče po treh, štirih letih, da je pa tudi sama zbolela za rakom." Nekdanji ženi je stal ob strani in jo bodril. Vse je že kazalo, da bo tudi njej uspelo, vendar je imela usoda druge načrte. "2024, en dan pred božičem, me je poklicala njena mama in povedala, da je ni več."
Izguba ljubljene osebe ga je močno prizadela. Igra usode – da je sam hudo bolezen premagal, njegova nekdanja žena pa ne – ga je na njenem pogrebu znova spomnila na tisto najpomembnejše v življenju. "V tistem momentu sem dejansko začutil, koliko je življenje krhko in koliko je tanka meja med tem, da smo in nismo."
Izguba pusti praznino in bolečino, vendar nas tudi opomni, kako močni smo. Njegov boj z boleznijo je bil njegova osebna bitka, ki jo je dobil, njegova nekdanja žena je žal ni.
Danes želi vsem, ki v tem trenutku bijejo svojo najpomembnejšo bitko v življenju, sporočiti eno: "Vseeno moramo neko luč najti v sebi, vseeno moramo izhajati iz neke svetlobe, iz neke pozitive in biti odločni, da bomo to premagali."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.