'Ko bomo pred dilemo, koga zdraviti, bo prepozno. Treba se bo odločiti prej'

Napovedi kažejo, da lahko v prihodnjih dneh pričakujemo izrazito povečanje bolnikov s covidom-19. Ali je zdravstveni sistem na to pripravljen? "V tem trenutku so bolnišnice dobro pripravljene. Poleti smo vse načrte in projekte v sklopu državnega načrta izpeljali, a vse je odvisno od števila bolnikov," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal zdravstveni minister Tomaž Gantar. 

Vladni govorec Jelko Kacin je ministra izzval, naj javnosti predstavi, kaj so storili v zadnjih 100 dneh. "Eden raje govori, drugi raje dela, na ta način se dopolnjujeva," na to odgovarja Gantar. Pravi, da so med poletjem veliko storili, v sodelovanju z bolnišnicami, glede same organizacije dela ter optimizacije, tam, kjer so spomladi zaznali težave. Poudarja, da je danes situacija glede zaščitne opreme in načina dela bistveno boljša, kot je bila v spomladanskem času. "Med poletjem smo na ministrstvu pripravili dva sistemska zakona, zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o nalezljivih boleznih. Ne jaz ne zaposleni na ministrstvu nismo imeli pravih dopustov." 

Nas v prihodnje čakajo novi ukrepi, in če, kakšni bodo? Vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović omenja med drugim nošenje mask na javnih prostorih in zapiranje lokalov ob 22. uri. "Nihče si ne želi zapiranja, kot se je dogajalo v spomladanskem času. Iščemo načine, kako optimizirati zadeve ob ukrepih, ki že veljajo," na to pravi minister."Čas od pojava bolezenskih znakov do testiranja je bil v času epidemije štiri dni, sedaj je 3,2. Želeli bi si nekaj več kot dva dni in na ta način ujeti bistveno več okuženih, preden prihaja do širjenja. Povečujemo število testiranj in iščemo način, kako bi logistično laboratoriji lažje opravljali to delo. Dopolnjujemo navodila, tam, kjer je to potrebno." 

"Najbolj nas skrbi, da še vedno prevečkrat srečamo primere, kjer se osnovni ukrepi ne upoštevajo." 

Osredotočali se bodo bolj na ozaveščanje, na optimizacijo sistema kot pa na morebitne nove restriktivne ukrepe. "Ukrepi so zelo enostavni, a se v njih ne verjame ali pa se jih ne spoštuje. Predvsem moramo doseči ta premik. Želeli bi si večjo uporabo aplikacije, več cepljenja predvsem starejših, tudi proti gripi ..." 

Kako bo vlada delovala v prihodnje, kakšni bodo nadaljnji ukrepi:"Želel bi si, da se ljudje držijo navodil, ki so enostavna, ki so učinkovita. Če tega ne bo, nikjer ne piše, da tudi t. i. lockdowna ne bo več. Ko bo enkrat zdravstveni sistem svoje zmogljivosti izpolnil in bomo pred dilemo, koga zdraviti, bo prepozno. Treba se bo odločiti prej," pravi Gantar. 

Šmuceva: Podjetje Pivka se je hitro odzvalo, gre za učni primer za ostala slovenska podjetja 

S hitrim širjenjem virusa se spopadajo tudi v Občini Pivka, kjer je župan Robert Smrdelj takoj odredil dodatne ukrepe na občinski ravni. Kakšne so lahko posledice, če pride do širjenja okužbe, kot trenutno v Pivki, v še več slovenskih podjetjih? "V podjetjih se zelo dobro zavedajo, da ne gre toliko za število okuženih, kot tudi za tiste, ki bi potencialno lahko bili okuženi. Že ena okužena oseba lahko povzroči, da lahko v podjetju zmanjka 15 ali 20 ljudi, kar seveda vpliva na delovni proces," je v oddaji 24UR ZVEČER dejala direktorica Gospodarske zbornice Sonja Šmuc. 

"V podjetju Pivka so se odlično znašli v teh nehvaležnih razmerah. Drugače so organizirali delo, tako da ne bodo imeli nobenega izpada. Hitro so se odzvali, podjetje je zahtevalo dodatna testiranja, tudi tako so mogoče odkrili še kakšno dodatno okužbo. To je prvi tovrstni primer v Sloveniji, po katerem se bodo učila tudi druga podjetja." 

Slovenska podjetja že zdaj sprejemajo ukrepe za omejevanje okužb v podjetjih. "Poleg znanih, mask, razkuževanja in razdalje, so podjetja uvedla, da se na primer v jedilnicah sedi narazen. V marsikaterem proizvodnem podjetju, kjer ne morejo imeti razdalje meter in pol med dvema osebama, so ob strani pregrade, da se ljudi čim bolj zavaruje. Ponekod so se organizirali tudi tako, da imajo skupine A, B oziroma oddelke, ki se med seboj ne srečujejo," pravi Šmuceva. 

Kakšno jesen pričakujejo v slovenskem gospodarstvu? "Med državami je soglasje, da si še enega zaprtja držav ne moremo privoščiti, ker za to nimamo več na voljo sredstev. Po drugi strani pa je pozitivno to, da smo se v vmesnem času naučili dosti bolje spopadati s tem virusom. Vsak dan vemo nekaj več, kot smo vedeli prej. S tem lahko do neke mere tudi obvladujemo epidemijo." 

Glede morebitnih odpuščanj v jesenskem, zimskem času pa direktorica Gospodarske zbornice pravi, da bo "velik del odvisen od tega, ali bo vlada nadaljevala ukrepe,  ki jih je uvedla spomladi. Potem bomo bili lahko tudi na področju zaposlenosti bolj mirni. Epidemija je do zdaj odnesla že 13.000 mest."