Vladni predlog, da bi denar namenjali le še zdravljenju redkih bolezni, je nevladnike dvignil na noge.
"Mi absolutno podpiramo sklad za podporo bolezni. Bom rekla absolutno, ampak vemo, da smo istočasno tudi mi izjemno pomembni. Mi smo tisti, ki smo tu za ranljive ljudi," je povedala generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin.
Številne nevladne organizacije so s tem denarjem zaposlovale ljudi, ki so skrbeli, denimo, za vključevanje brezdomcev ali invalidov v skupnost, nudili psihosocialno ali pa pravno svetovanje ter tudi razna izobraževanja ali usposabljanja – denimo Karitas je svojce učil rokovanja ob paliativi ali dolgotrajni oskrbi.
Nekaj društev in organizacij, ki prejemajo sredstva iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij:
Zveza tabornikov
SOS telefon
Zveza prijateljev mladine
Zveza društev upokojencev
Zveza društev gluhih in naglušnih
Zavod Vozim
Športno društvo Flip Piran
Slovenska Karitas
Spominčica - Alzheimer
Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo
Prostovoljna gasilska društva
Plavalni klub Olimpija
Mirovni inštitut
Lunina vila
Europa Donna
Društvo za zdravje srca in ožilja
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine
Društvo Klic upanja
Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev
Društvo za psihološko svetovanje Kameleon
Kralji ulice
Mladinska zveza No excuse
Delavska svetovalnica
Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ...
Približno 200 tisočakov od vseh sredstev je letno dobil tudi Rdeči križ. Sklad jim je do sedaj financiral projekte, s pomočjo katerih so zbrali številne donacije. "Vendar za ta sredstva mora nekdo poskrbeti, poskrbeti za logistiko, za administrativno urejanje, za razvoz. To je povezano z izjemnimi stroški in to morajo delati profesionalci," je pojasnila Tominova.
Po zadnjih naravnih katastrofah so s pomočjo denarja iz sklada zaposlili tudi regijske koordinatorje.

"Vemo, da je bila Koroška tudi odrezana od sveta. Že do podatkov je bilo težko priti. Torej ti naši koordinatorji intenzivno sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, z občinami, s pristojnimi organizacijami, ki delujejo na terenu, torej z izpostavo za zaščito in reševanje, z gasilskimi zvezami," je spomnila sogovornica.
Zaradi omenjenih sredstev je Zavod Sopotniki, ki skrbi za brezplačne prevoze starejših, svoje delovanje razširil na sedem dodatnih občin, število prostovoljnih voznikov podvojil in jih poučil, kako, denimo, prepoznati demenco pri potnikih, kako ravnati s takšnimi ljudmi ali pa kako v avto pravilno pospremiti gibalno ovirane. Še več, dodajajo, zaposlili so osebo, ki išče sponzorska sredstva.
"Smo lahko začeli starejšim ponujati ne samo tiste najbolj nujne prevoze k zdravniku in v trgovino, ampak tudi tiste za dušo in primer je, da smo s takim izletom gospe iz Krškega omogočili, da je pri 74 letih prvič v življenju sploh šla na morje, stopila v vodo," je povedal neprofesionalni direktor Zavoda Sopotniki Marko Zevnik.

Tu je tudi Planinska zveza, ki s tem denarjem krepi bazen vodnikov in markacistov, ki med drugim skrbijo tudi za urejene in varne planinske poti. Ukinitev teh sredstev bi zanje pomenila: "Da bomo te aktivnosti verjetno primorani tudi okrniti oziroma prilagoditi možnostim, ki jih bomo imeli," se ne slepi generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu.
Denimo Gasilska zveza bi bila primorana predčasno zaključiti sodelovanje s petimi promotorji, ki med mladimi aktivno iščejo nove prostovoljce. Opažajo, da se generacije spreminjajo in posledično je število mladih gasilcev manjše kot nekoč, a hkrati, pravijo, si želijo ohraniti tako močno prostovoljno gasilstvo, kot ga trenutno poznamo.
Nevladniki smo velikokrat podaljški javnih služb, poudarjajo sogovorniki, minister Matoz pa njihovih odzivov še ni komentiral.
Sklad za razvoj nevladnih organizacij sicer razpolaga s približno 12 milijoni evrov letno, kar predstavlja slaba dva odstotka vseh sredstev, ki jih nevladne organizacije dobijo iz različnih virov.
Od leta 2018, ko je bil ustanovljen, je bilo iz sklada razdeljenih 69 milijonov evrov, denar pa je prejelo 558 različnih nevladnih organizacij – 113 kulturnih, 95 humanitarnih in socialnovarstvenih, 78 izobraževalnih, pa mladinske, športne, zdravstvene, okoljevarstvene, invalidske in druge.
Največ sredstev je bilo namenjenih kulturi, dobrih 14 milijonov. Dobrih 12 je šlo za podporne organizacije, 10 milijonov za humanitarnost in socialno varstvo, 7,5 za izobraževanje in tako naprej ... Sklad je v tem času financiral tudi 563 delovnih mest.



















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.