Gasilska vaja pri planinski koči: pred požarom rešili Dom pod Storžičem

V vaji je požar nastal na ostrešju mansarde Doma pod Storžičem v sobi s skupnimi ležišči. "Zaradi vžiga saj se je stena dimnika pregrela, zato se je vžgala lesena stropna konstrukcija ob dimniku. Stropna konstrukcija se je vžgala ob 10.50, dim in prisotni so požar zaznali ob 10.58. Osebje doma se je takoj odzvalo in o požaru ob 10.59 uri obvestilo regijski center za obveščanje v Kranju na številko 112, gospodar je skušal požar ob pomoči nekaterih prisotnih pogasiti z ročnim gasilnikom, poskrbeli pa so tudi za evakuacijo oseb iz objekta. Požar jim je uspelo začasno nekoliko zadušiti, ni pa jim ga uspelo dokončno pogasiti." Tako je potekala zgodba gasilske vaje.

Tako se je požar do prihoda gasilskih enot razširil po sobi, zajel del podstrešja in lesenega ostrešja nad sobo, hkrati pa se skozi počeno okensko steklo razširil na leseno fasado in napušč v južnem delu objekta. V času gašenja objekta je severozahodni veter žareče delce zanesel v gozd, zato se je vžgala še suha podrast in kakšnih 50 metrov od objekta je nastal manjši gozdni požar.

Poveljnik Gasilske zveze Gorenjske in regijski poveljnik Tomaž Vilfan je vajo ocenil kot uspešno, predstavil pa je tudi težave gasilcev ob požarih v planinskih kočah. Med njimi so predvsem težka dostopnost, velika oddaljenost in omejene količine vode."Vaja je pokazala strokovno usposobljenost gasilcev, ki je v tovrstnih požarih pomembna," je dejal.

Kot dodaja, tovrstne intervencije za gasilce predstavljajo velik izziv: "Največji problem je pravočasno odkrivanje požara. Če je takrat kdo prisoten v koči, lahko že prepreči razširitev požara, če tega ne morejo storiti, pa je bistven čas, v katerem bodo gasilci obveščeni o njem. Veliko primerov je takšnih, ko opazijo požar šele iz doline, in takrat je praktično vse že izgubljeno."

Odzivni čas gasilcev od odkritja požara, prijave na 112, alarmiranja gasilcev in izvoza do prihoda na kraj je lahko zelo dolg predvsem zaradi oddaljenosti in težke dostopnosti z gasilskimi vozili, pri visokogorskih kočah pa je dostop z gasilskimi vozili v veliko primerih skoraj nemogoč, še dodaja. Težavo ob tem predstavlja tudi preskrba z vodo, ki je je v večini primerov toliko, kot je gasilci pripeljejo s seboj.

Namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije Darko Muhič je medtem opozoril na pomen preventive v planinskih domovih, h kateri spadajo vgradnja požarno manj nevarnih električnih in drugih naprav, redno vzdrževanje in nadzor. Ob kuriščih ali delih stavb, v katerih se uporablja odprti ogenj, morajo biti vgrajeni negorljivi materiali, dimnike pa je treba sanirati in redno čistiti. Ob tem je izpostavil, da požari v planinskih domovih niso redkost: "Večina planinskih domov je zunaj sezone zaprtih in v njih ni ljudi, ki bi lahko ukrepali ob požaru. Objekti nimajo vgrajenih sistemov za samogašenje. Velik del planinskih objektov je lesen in posledično hitro vnetljiv. V marsikateri koči so stara oziroma dotrajana električna napeljava in manj ustrezne kurilne naprave."

Težava je tudi, da v bližini koč ni gasilske infrastrukture in zadostne količine vode, s katero bi lahko ukrotili morebiten požar. "Bili so že primeri, ko so koče pogorele zaradi gozdnega požara. Tako je na primer v velikem gozdnem požaru leta 1950 prvič pogorela Mozirska koča. Požari, ki se začnejo v kočah, se pojavljajo, vendar so običajno hitro pogašeni," je dejal Muhič.

Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu pa je dal napotke gospodarjem planinskih koč in obiskovalcem gora za večjo požarno varnost: nadzor rokov uporabe gasilnih aparatov, redni pregledi in čiščenje dimovodnih in kurilnih naprav, organizacija in nadzor vaj evakuacije, usposabljanje osebja v kočah za varstvo pred požarom, preverjanje in meritve stanja zasilne razsvetljave, skrb za urejene in prosto prehodne evakuacijske poti, izvajanje dnevnega nadzora nad stanjem električne napeljave in naprav, hranjenje jeklenk s plinom in skladiščenje vnetljivih tekočin v primernih prostorih, ločenih od toplotnih virov oz. virov vžiga, redni pregledi opreme, namenjene varstvu pred požarom, ter zagotavljanje spoštovanja določb požarnega reda, kar velja tudi za obiskovalce.

Direktorica kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav Mihaela Perčič je predstavila prizadevanja za večjo požarno varnost planinskih koč v okviru akcije Očistimo naše gore. O aktualnem stanju obnove nedavno pogorelih planinskih koč – Frischaufovega doma na Okrešlju, Mozirske koče na Golteh in Kocbekovega doma na Korošici – pa je spregovoril strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar.

V štirih letih pogorele štiri planinske koče

Začenja se gradnja nove Mozirske koče na Golteh. Tam želijo novo planinsko kočo do konca leta spraviti pod streho, po priporočilih Zavoda RS za varstvo narave pa bo novi objekt zgrajen predvsem iz kamna in lesa. "Letos so predvidena dela do prve nosilne plošče, odprtje koče pa načrtujejo jeseni 2022. Planinsko društvo Mozirje, ki je lastnik in investitor, je zbralo že skoraj 100.000 evrov donatorskih sredstev. Za obiskovalce je v bližini postavljena lesena brunarica z osnovno oskrbo," je predstavil Prašnikar.

Ker je po februarskem požaru del stare koče, ki je bil zgrajen iz kamna, ostal, ga bodo med gradnjo nove koče poskušali ohraniti. Koča bo sicer po velikosti podobna prejšnji.

Dom na Osankarici so ognjeni zublji pogoltnili le nekaj mesecev po požaru na Golteh. 120 gasilcem, ki so se borili z ognjenimi zublji, je uspelo zavarovati muzejski del objekta, je pa požar popolnoma uničil gostinski del koče.

Leta 2019 je zaradi napake v električni napeljavi zagorel Frischaufov dom na Okrešlju, ki je bil obnovljen le nekaj mesecev pred tem. Pogoreli so vsi osrednji objekti koče, ki je ostala tudi brez ostrešja. Stavbno pohištvo in notranjost sta bila uničena, nedotaknjenih pa je ostalo nekaj pomožnih objektov, med katerimi je bila tudi zimska soba. Forenzično preiskavo je takrat močno oviralo snežno neurje, a Policija je tujo krivdo izključila.

"Frischaufov dom na Okrešlju že dobiva končno zunanjo obliko. Jeseni bo objekt že zaprt, s postavljeno streho in vgrajenimi okni, v jesensko-zimskem času se bodo nadaljevala groba inštalacijska dela v notranjosti, spomladi pa ostala inštalacijska dela in postopno urejanje prostorov. Kljub manjšemu časovnemu zamiku Planinsko društvo Celje Matica odprtje novega doma načrtuje jeseni 2022," je povedal Prašnikar. Za obiskovalce je v bližini postavljena lesena brunarica, ki ponuja osnovno oskrbo. 

Dve leti pred tem, leta 2017, je požar izbruhnil v koči pod Korošico. 41-letna Poljakinja je namreč namreč na plinskem štedilniku želela prekuhati tekočino, za katero je verjela, da je voda, v resnici pa je šlo za petrolej. V požaru sta se poškodovala 41-letnica in njen sin. Zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti so policisti državljanko Poljske ovadili.

Planinska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije in Zavarovalnica Triglav so v svojih prizadevanjih za večjo požarno varnost v planinskih kočah pri Domu pod Storžičem pripravile gasilsko vajo, ki sta jo organizirala Gasilska zveza Gorenjske in Gasilska zveza Tržič.