Strokovnjaki Fiasa so ugotovili, da je slovenski davčni sistem dober in dovolj kompetitiven z ostalimi primerljivimi državami. Bolj kot tista področja, ki niso problematična, pa so v zvezi s poročilom pomembna tista, kjer obstajajo ovire. Slovenija ima problem z registracijo tujih podjetij, ker so stroški od petkrat do desetkrat večji kot v drugih evropskih državah. Poleg visokih stroškov, ki niti niso največja ovira, izstopa počasni postopek registracije, ki na slovenskih sodiščih traja od dveh do treh mesecev, medtem ko drugje le nekaj tednov. Stranke se na sodiščih srečujejo z neprijaznimi sodniki in njihovimi sodelavci, hitro reševanje primerov pa ovira pomanjkljiva tehnološka opremljenost sodišč z računalniki, internetom in podobnim.
Fias kot problematično izpostavlja administrativno (ne)urejenost na področju zemljišč, tako glede pridobitve, trgovanja in prostorskega razvoja, kjer vlada zmeda zaradi arhaičnih prostorskih načrtov, novih pa ni. Zemljišča so ponekod vodena kot kmetijska, čeprav so dejansko industrijska. Problem je tudi počasna denacionalizacija, v bistvu pa je razlika med knjižnim prikazom in dejanskim stanjem. Naslednji problem, ki ga je že okusilo samo finančno ministrstvo, je izdajanje delovnih dovoljenj. Gaspari je omenil primer strokovnjaka iz Mednarodnega denarnega sklada, ki je moral za delovno dovoljenje čakati kar tri mesece in pol, preden je lahko začel delati za Slovenijo. Fias predlaga, da bi to področje uredili z dvotirnim sistemom, kar pomeni, da bi uvedli eno vrsto postopkov za visoko kvalificirane strokovnjake, druge prosilce delovnih dovoljenj pa obravnavali na drug način.
Gaspari je poročilo Fiasa ocenil kot odraz dejanskega stanja in poudaril, da je treba pripombe upoštevati ter še v času sedanje vlade začeti postopke za odpravljanje ovir.
