Leto 99 je Slovenija končala z manjšim primanjkljajem kot je bilo načrtovano, primanjkljaja je bilo za 0,6 odstotka. Zasluge za to gre pripisati večjemu izplenu trošarin.
Večino javnofinančnih izdatkov predstavljajo plače, pokojnine in druga nakazila prebivalcem. Vsako predvolilno popuščanje pri plačah bo ob že znanem skoku pokojnin, podrlo ravnotežje. Od stabilne plačne politike je odvisne precej več kot zgleda na prvi pogled. Če bo vlada podlegla pritiskom, bo Banki Slovenija onemogočila vodenje denarne politike, ki bi zmanjšala primanjkljaj v tekočem delu plačilne bilance, ki je v veliki meri posledica potrošniškega booma pred uvedbo DDV.
Jesenske volitve so v celi zgodbi ključni dogodek: vlada se mora odločiti ali bo igrala na kratkoročni plačni populizem ali na dolgoročno stabilnost.
